Okoliščina, da je preživnina bila v tistem času delno poplačana v izvršilnem postopku, pa na kazensko odgovornost obdolženca ne more vplivati.
Sodišče prve stopnje je glede na sodno prakso v podobnih primerih pravilno štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
V postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločitve o stroških postopka je sporno, ali in v kakšnem delu je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo poseglo v stroškovno odločitev prvostopne sodbe glede stroškov, ki jih je tožnik tožencema dolžan povrniti.
Po določilu prvega odstavka 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, pri čemer sodna praksa to določbo analogno uporablja tudi v primerih sosporništva na pasivni strani, kadar tožeča stranka proti enemu tožencu uspe, proti drugemu pa ne. S tem ko je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev zaradi soodvisnosti od uspeha v glavni stvari razveljavilo v delu, ki se nanaša na prvega toženca, je ostala v veljavi stroškovna odločitev zoper drugo toženko, ki pa je kot upnica upravičena le do polovice dosojenih skupnih stroškov obeh tožencev. Njeno nasprotno stališče, da je sodišče spremenilo prvostopno odločitev, tako da je postala edina upravičenka do celotnega zneska stroškov, ki se je nanašal na oba toženca, v sklepu sodišča druge stopnje nima podlage.