Tudi če je neposredni vzrok škodnemu dogodku npr. neurje, zaradi katerega odpade del gradbe, se bo imetnik gradbe lahko razbremenil odgovornosti le v primeru, če bo dokazal, da je bila gradba zgrajena v skladu z ustreznimi tehničnimi standardi oz. da je bila strokovno in skrbno vzdrževana.
Civilnopravna pogodba, sklenjena med pravdnimi strankami, ni ovira za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja toženke pri tožeči stranki in posledično za ugotovitev delovnega razmerja, če so izkazani vsi elementi iz 4. člena ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca in opravljanje dela za plačilo, osebno in nepretrgano, po navodilih in pod nadzorom delodajalca).
ZDR v 11. členu določa, da se pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če zakon ne določa drugače. OZ pa v prvem odstavku 86. člena določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnimi predpisom ali moralnim načelom nična, če namen kršenega predpisa ne odkazuje na drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Glede na ugotovitev, da je utemeljen toženčev ugovor o ničnosti poroštvene pogodbe - pogodbe o vodenju lokala in garanciji (1024. člen OZ), s katero je bila določena njegova solidarna obveznost za dolgove toženke, je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da solidarna odškodninska odgovornost toženca na tej podlagi ni podana.
Celo v primeru, če delodajalec delavca na podlagi 85. člena ZDR-1 pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, ta delavec nima samostojnega pravnega varstva zoper tako pisno opozorilo, čeprav se izrecno nanaša na delavcu očitane kršitve. Sodna presoja obstoja takih kršitev je mogoča šele ob sodni presoji kasneje izdane odpovedi.
najemna pogodba - poslovni prostor - odstop od najemne pogodbe
Glede na zgoraj povzeto ugotovljeno dejansko stanje, ki pritožbeno ni izpodbijano, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da gre v konkretni pravdi za odstop od najemne pogodbe ob izpolnjenih pogojih iz 28. člena ZPSPP. Pravilno je tudi razlogovalo, da ugovor kršitve odpovednega roka ni bistven za to pravdno zadevo, ker ne gre za odpoved najemne pogodbe, temveč za odstop od najemne pogodbe. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da nista pravno upoštevna ugovora nevzdrževanja poslovnih prostorov in tožnici podanega zahtevka za znižanje najemnine.
Izvedenka svojega dela ni v celoti opravila, saj je bila naknadno razrešena, vendar je do trenutka razrešitve opravila določena pripravljalna dela, in sicer študij spisa, zbiranje in proučevanje dokumentacije, za kar ji je sodišče prve stopnje pravilno priznalo nagrado.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSM00041160
OZ člen 659, 659/2.. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 19, 19/2, 34.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - nepredvidena dela - nujna nepredvidena dela - presežna dela - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - bistvena kršitev določb postopka
Glede na izid dokaznega postopka tako tožnica ni uspela dokazati, da je šlo za nujna nepredvidena dela, saj iz nobenega dokaza ni razvidno, da je šlo za dela, ki so bila "nujna, da se zagotovijo trdnost objekta, pravilen potek del in normalna uporaba zgrajenega objekta ali da se prepreči nastanek škode". Zgolj pritožbeno sklicevanje oz. zatrjevanje teh okoliščin iz citiranega določila pa v tej smeri ne zadošča oz. ne uspe omajati pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju. V tej zvezi sodišče druge stopnje še izpostavlja, kar je v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zapisalo tudi sodišče prve stopnje, da se tožnica do zadnje (četrte) dopolnitve izvedenskega mnenja sploh ni opredelila, prav tako pa ni predlagala imenovanja novega izvedenca, zaradi česar je šteti, da se je tožnica s podanim izvedenskim mnenjem strinjala. Iz tega razloga so sedanje pritožbene vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje tudi prepozne.
zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo - ponovna zahteva - oškodovanec kot tožilec - preiskava - utemeljen sum
Sodišče prve stopnje je vlogo oškodovancev kot tožilcev, ki sta jo vložila po svojem pooblaščencu 24. 12. 2019 in jo naslovila kot obtožnico, pravilno obravnavalo kot zahtevo, da se kazenski postopek zoper obdolženko, potem ko je bila zahteva za preiskavo pravnomočno zavrnjena, ponovno uvede. Pravilno je tudi zaključilo, da se oškodovanca kot tožilca v njej sklicujeta na dokaze, ki so bili v spisu že v času, ko je sodišče odločalo o zahtevi za preiskavo in da nista predložila novih dokazov, na podlagi katerih bi se senat prvostopenjskega sodišča lahko prepričal, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka.
prenehanje stvarne služnosti - pogoji za prenehanje služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - bistveno spremenjene okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena
Po jasnem stališču teorije in sodne prakse mora biti nekoristnost objektivna in popolna, da bi lahko služnost iz tega razloga prenehala. Stvarna služnost poti je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče pridobi ali že ima tudi drugačno povezavo. Na tej pravni podlagi tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj glede na ugotovljeno ni mogoč zaključek o popolni nekoristnosti služnosti.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/7.. ZDR-1 člen 126, 126/2.. OZ člen 191.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2006) člen 49, 49/3, 49/4.
plačilo razlike plače - pobot izplačila plače - plača
Plača predstavlja osnovo za obračun nadomestila plače, sestavljajo pa jo vse postavke plače, ki so naštete po drugem odstavku 126. člena ZDR in ZDR-1 in ne le osnovna plača in dodatek za delovno dobo.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - izločitveni zahtevek dedičev - pomoč zapustniku - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica dediča
Med dedičema so torej sporna dejstva glede izločitve dela nepremičnin iz zapustnikovega premoženja, zato je sodišče prve stopnje upravičeno prekinilo zapuščinski postopek in dediča napotilo na pravdo (2. točka prvega odstavka 212. člena ZD). Pravilno je pravico dediča štelo za manj verjetno (213. člen ZD), saj je logično, da je on tisti, ki mora to svojo pravico uveljaviti in dokazati in to, zaradi spornih dejstev, v kontradiktornem pravdnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00034993
ZDSS-1 člen 70, 70/1.. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - dodatek za pomoč in postrežbo
Začasna odredba je sredstvo za zavarovanje denarne ali nedenarne dajatve do pravnomočne rešitve o glavni stvari. Njen namen je v preprečitvi ali celo nemožnosti izpolnitve oziroma v zavarovanju določenega dejanskega stanja glede upnikove terjatve, da bi se na tak način odstranilo ali vsaj zmanjšalo ogrožanje bodoče izvršbe. Vendar pa je hkrati osnovni namen začasne odredbe v tem, da omogoča hitro vmesno odločitev sodišča, ki ne temelji na ugotavljanju materialne resnice, temveč na hitrosti.
Sodišče prve stopnje je imelo dovolj podlage za zaključek, da je v tej fazi postopka več okoliščin takih, ki govorijo v prid izkazane verjetnosti obstoja terjatve, torej, da tožnica potrebuje dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kot pa neobstoja le teh in da je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 270. člena ZIZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - duševna neprištevnost
Neutemeljeno je zavzemanje tožnika, da sodna razveza pogodbe o zaposlitvi ni dopustna, ker je bilo ugotovljeno, da je očitano kršitev, zaradi katere mu je tožena stranka podala izredno odpoved, storil v stanju neprištevnosti. Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu pojasnilo, da je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča o samodejni prepovedi sodne razveze v primeru, ko delavec stori kršitev v stanju neprištevnosti, ker trpi za kronično psihično boleznijo, kot v tožnikovem primeru. Ne drži namreč, da bi v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi tožnik izgubil delo zaradi bolezni oziroma da v tem primeru sodišče tožniku v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi ne bi zagotovilo enake obravnave glede na njegovo zdravstveno stanje (6. člen ZDR-1). Pri sodni razvezi po 118. členu ZDR-1 ne gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali za kakšno drugo odpoved, temveč za drug način prenehanja delovnega razmerja (77. člen ZDR-1). Mora pa sodišče glede na podan predlog za sodno razvezo po 118. členu ZDR-1 presojati vse okoliščine in interese obeh strank ter ugotavljati, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje med strankama tega postopka.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - kazen zapora - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja - način storitve kaznivega dejanja - osebne okoliščine - način izvršitve zaporne kazni
Pritožba pa utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da teža kaznivega dejanja narekuje izrek zaporne kazni, a je pri tem obdolženčevim osebnim okoliščinam, to je posledicam prestajanja zaporne kazni za njegovo poslovno dejavnost in preživljanje družine, dalo preveliko težo ter nepravilno zaključilo, da ugotovljene okoliščine, vključno s težo kaznivega dejanja, dopuščajo način izvršitve zaporne kazni le ob koncu tedna. Način prevažanja kar 40 tujcev, ki jih je obdolženec v obravnavanem primeru nezakonito prevažal v tako majhnem prostoru, namenjenem za prevoz tovora, ki je bil brez odprtin za zračenje ali naprav za dotok zraka, pri čemer je imel vsak zase le 40 cm x 40 cm prostora, nedvomno predstavlja tako izjemno zavržno in težko kaznivo dejanje, da je tudi po oceni pritožbenega sodišča primeren le izrek zaporne kazni, ki jo mora storilec prestati v zaporu in nikakor ne le ob vikendih.
obstoj delovnega razmerja - vmesna sodba - rok za sodno varstvo - elementi delovnega razmerja - pogodbeno opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obstoja elementov delovnega razmerja zmotno kot bistveno štelo ugotovitev, da je tožena stranka tožniku za posamezne predstave zagotovila in plačala nastanitev. Zagotavljanje nastanitve gostujočim avtorjem (umetnikom) s strani naročnika ni neobičajno, pri čemer je sodišče prve stopnje v zvezi s tem spregledalo izpoved priče, da je tožena stranka stanovanje zagotavljala samo pogodbenim sodelavcem, ne pa tudi zaposlenim solistom. Na pogodbeno sodelovanje in ne na obstoj delovnega razmerja pa kaže tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku honorarja za opravljeno delo ni izplačevala mesečno, kot se plačuje plača delavcu v delovnem razmerju.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - vročanje vabila na zagovor - seznanitev delavcev - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, temelji na ugotovitvi, da tožniku ni bilo pravilno vročeno vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo, s čimer je tožena stranka kršila postopkovna pravila v zvezi s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 85. člena ZDR‑1. Ta določba ureja obveznost delodajalca, da delavca seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor, kar se običajno stori z vročitvijo pisne obdolžitve in vabila na zagovor. Vendar zakon vročitve pisne obdolžitve in vabila na zagovor ne določa kot nujnega pogoja za zakonitost "postopka" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne določa točno, kako mora delodajalec delavca pisno seznaniti s kršitvami in ga povabiti na zagovor. Glede na to za presojo zakonitosti ni pomembna pravilna vročitev, temveč je pomembna seznanitev delavca in dodatno – kar zakon izrecno določa – ali morda obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči seznanitev in zagovor.
Glede na vse navedeno je ob pravilni uporabi materialnega prava treba zaključiti, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih tožena stranka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora oziroma glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved in tožnikovo hospitalizacijo prestavljati datuma zagovora tako, da bi mu ga omogočila še po 13. 4. 2016. Zgolj dejstvo, da se je tožena stranka odločila, da bo tožnika vabila na zagovor, glede na ugotovljene okoliščine ne vpliva na to, da mu zagovora ni bila dolžna omogočiti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je zaradi nezagotovitve zagovora tožniku nezakonita izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, tako ni materialnopravno pravilna.
OZ člen 168, 171. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12. ZPP člen 213, 254, 254/3.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - vzrok za nastanek škode - odvodnjavanje meteornih voda - zamakanje - prispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - dolžnostno ravnanje - neskladna gradnja - ocena stroškov - pravno pomembno dejstvo - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka - imenovanje novega izvedenca
Napačno je materialnopravno izhodišče izpodbijane sodbe, da bi moral tožnik na svojem objektu izvesti hidroizolacijo in pri gradnji uporabiti kvalitetnejši beton. To bi bil dolžan storiti, če bi mu tako nalagal veljaven pravni red (česar toženec ni zatrjeval), ne pa kot odziv na gradnjo na sosednjem zemljišču. Tožnikova opustitev bi bila torej lahko upoštevna le, če bi mu pravni red nalagal določeno dolžnostno ravnanje. Ker pa tožnik ni opustil kakšnega dolžnostnega ravnanja, ni podlage za njegovo soodgovornost. Toženčeva gradnja, ki je vplivala na pot meteornih voda, je bila edini (izključni) pravno relevantni vzrok za nastanek škode (če te gradnje ne bi bilo, oziroma, če bi bila gradnja izvedena tako, da bi predvidela ustrezno odvodnjavanje meteornih voda, najverjetneje ne bi prišlo do zamakanja).
Dokaz o tem, da je gradnja skladna, graditelja še ne oprosti odškodninske odgovornosti za nastalo škodo. Škoda namreč lahko izvira tudi iz gradnje, ki je izvedena v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja.
Izven postopka pridobljeno mnenje ne zagotavlja nepristranskosti (izvedenca) in kontradiktornosti, zato lahko predstavlja le del strankinih navedb. Upoštevanje izpovedbe osebe, ki je takšno mnenje izdelala, oziroma obrazložila, bi predstavljalo obid tega pravila.
Ker nastala škoda še ni bila odpravljena, je ocena stroškov sanacije (in v njej predviden način sanacije), ki jo je po več ogledih stanja na terenu na podlagi svojega znanja in izkušenj izdelal izvedenec, v tem postopku edina podlaga za odločanje o višini odškodninskega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00033180
OZ člen 840, 922, 937, 937/4, 964, 965. ZNPosr člen 6, 14.
plačilo odškodnine - poslovna odškodninska odgovornost - odškodnina za premoženjsko škodo - zavarovanje poklicne odgovornosti - obvezno zavarovanje pred odgovornostjo - pogodba o nepremičninskem posredovanju - ustna pogodba o nepremičninskem posredovanju - uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode neposredno od zavarovalnice (direktna tožba) - direktna tožba oškodovanca - skrbnost dobrega strokovnjaka - preklic naročila za posedovanje - odpoved zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - strokovna napaka - odbitna franšiza
Pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine je veljavna, četudi je sklenjena ustno, saj ZNPosr pomanjkanja pisnosti ne sankcionira, OZ pa pisnosti posredniške pogodbe ne predvideva.
Zavarovalni primer pomeni že sam škodni dogodek oz. nastane s samo kršitvijo obveznosti zavarovanca, oškodovančeva zahteva po povrnitvi škode pa je le nadaljnji pogoj za nastanek obveznosti zavarovalnice. Bistvo obveznega zavarovanja poklicne odgovornosti (6. člen ZNPosr) je v kritju odškodninskih zahtevkov, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju registrirane dejavnosti. Določba 964. člena v povezavi z 922. členom OZ opredeljuje vsebino/pojem zavarovalnega primera s trenutkom nastanka škodnega dogodka. Dodatno pogojevanje, z zahtevo po dodatni aktivnosti zavarovanca, da bi dogodek predstavljal zavarovalni primer, je v nasprotju z namenom obveznega zavarovanja - da se zagotovi kritje škode zaradi dogodka, ki je nastal v času trajanja zavarovanja.
Iz povzetega opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bile obdolženčeve navedbe o tem, da je pošten in resen poslovnež, ki ima določena denarna sredstva v tujini, lažne, niti se mu ne očita, kakršno koli drugo ravnanje oziroma zatrjevanje neresničnih dejstev ali zamolčanje relevantnih dejstev, ki bi pri predstavnici ali direktorju oškodovane družbe (že med izvajanjem posla kot se mu očita) ustvarilo zmoto o namenu obdolženca. Opisane obljube o plačilu, tudi po odobrenem popustu dolgovanega zneska, so zato povsem običajne okoliščine vsakega gospodarskega posla in pomenijo opis zgolj povsem običajnega civilnega razmerja, ki nima znakov očitanega kaznivega dejanja. Predvsem pa, kar je po presoji višjega sodišča bistveno poudariti, opisane obljube obdolženca se nanašajo na čas po zapadlosti terjatve, torej po tem, ko bi (oškodovana) družba svojo terjatev iz tega posla že lahko iztoževala pred sodiščem. Izvajanje pogodbe ali posla pri opravljanju gospodarske dejavnosti v smislu prvega odstavka 228. člena KZ-1, je namreč v skladu z načelom zakonitosti in načelom določnosti, končano že z zapadlostjo terjatve oziroma računov oškodovane družbe. Že Vrhovno sodišče Republike Slovenije je poudarilo, da je preslepitev v pomenu zakonskega znaka po prvem odstavku 228. člena KZ-1 mogoča v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedena razlaga Vrhovnega sodišča namreč po presoji višjega sodišča pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo oziroma kasnejša izterjava terjatve v ločenem sodnem postopku pa ne more več pomeniti izvrševanja kaznivega dejanja med izvajanjem posla.
Ob zaključku, da je podana resna in konkretna obdolženčeva ponovitvena nevarnost, ko je sodišče imelo pred očmi serijo očitanih mu kaznivih dejanj, izvršenih v kratkem obdobju in celo tekom preizkusne dobe, ter upoštevaje obdolženčevo kriminalno udeležbo v preteklosti, se tudi zaključek o neogibni potrebnosti pripora izkaže kot povsem utemeljen. Tudi po sodbi pritožbenega sodišča tako intenzivne ponovitvene nevarnosti ni moč preprečiti z milejšimi ukrepi, niti s pritožbeno predlaganim hišnim priporom. Če pretnja izvršitve zaporne kazni ni bila garant za preprečitev kriminalnega recidiva, tudi po sodbi pritožbenega sodišča ni moč utemeljeno pričakovati, da bi obdolženec spoštoval pravila hišnega pripora in da bi bil ta nadomestni ukrep zadosten ukrep za preprečitev njegove ponovitvene nevarnosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/3, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/1, 49/1-3, 51. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
nagrada izvedenca - izvedensko mnenje - študij spisa - preučitev dokumentacije - dodatna dokumentacija - dopolnilno izvedensko mnenje - dodatno izvedensko mnenje
Mnenje je natančno in strokovno, zato je brez osnove pomislek iz odgovora na pritožbo, da izvedenec do nagrade ne bi bil upravičen. Nestrinjanje z mnenjem ni razlog za odrekanje plačila izvedencu. Dodatno izvedensko delo je bilo potrebno zaradi dodatnih vprašanj, ki sta jih stranki izpostavili po pregledu osnovnega mnenja, in ne zaradi pomanjkljivosti osnovnega izvedenskega mnenja.