CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033135
ZPP člen 180, 214, 214/2. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 49, 378. ZM člen 27, 29, 31, 46, 107, 109, 110.
menična obveznost - menični porok - aval - zavarovanje plačila - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - pravica do izjavljanja v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - ugovor napake volje
Zgolj zanikanje obstoja dolga, ob navedbi, da toženca niti ne vesta, kaj naj bi dolg predstavljal, po izčrpnem pojasnilu tožeče stranke za kaj je šlo, več ne zadošča. Gre za pavšalen ugovor, ki ga z izvajanjem dokazov ne bi bilo mogoče konkretizirati. Zato sodišče prve stopnje, s tem ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju strank, tožencema ni kršilo pravice do izjave. Relevantno dejansko stanje je bilo tako pravilno in popolno ugotovljeno v okviru trditvene podlage obeh pravdnih strank.
OZ člen 79, 909, 911, 919. Posebne uzance v gostinstvu (1995) uzanca 67.
pravna narava pogodbe - alotmajska pogodba - pisna oblika - pogodba o hotelskih storitvah - opustitev odpovedi rezervacije - pravica do odstopa od najetih nastanitvenih zmogljivosti - denarna odškodnina - omejitev odškodnine - dobri poslovnimi običaji - gostinstvo - uporaba uzanc
Kolikor bi se za razmerje med pravdnima strankama (smiselno) uporabljala določila alotmajske pogodbe, bi opustitev odpovedi rezervacije s strani tožeče stranke lahko imela za posledico plačilo celotnih najetih nastanitvenih zmogljivosti ne glede na to, ali so bile dejansko izkoriščene s strani gostov, za katere so bile rezervirane. V skladu z 911. členom OZ je namreč agencija (tožeča stranka) dolžna obveščati gostinca (toženo stranko) o zasedanju nastanitvenih zmogljivosti. Če tega ne stori, če hotelirja (vnaprej) ne obvesti, da ne more zasesti vseh najetih nastanitvenih zmogljivosti, ali, če od uporabe najetih nastanitvenih zmogljivosti začasno ne odstopi v skladu z 919. členom OZ, bi gostincu - hotelirju dejansko lahko nastala škoda zaradi neizkoriščenih nastanitvenih zmogljivosti v polni višini cene nastanitve. Bistveno za alotmajsko pogodbo je namreč, da agencija prevzame popoln nadzor nad najetimi zmogljivostmi in da z njimi upravlja, zato se temu ustrezno zmanjša skrb hotelirja za zmogljivosti, ki jih je oddal z alotmajsko pogodbo.
Obravnavanemu razmerju je po mnenju pritožbenega sodišča mnogo bližja pogodba o hotelskih storitvah, ki je sicer urejena v Posebnih uzancah v gostinstvu. Četudi v obravnavanem primeru njihova uporaba med strankama ni bila dogovorjena niti ne izhaja iz okoliščin primera, da sta jih imeli v mislih, so v uzancah zapisani dobri poslovni običaji in pravila poštenih praks, ki naj veljajo na obravnavanem področju. Zato pritožbeno sodišče kljub temu opozarja na pravilo omejitve odškodnine, zapisano v 67. določilu PUG, ki se ne sklada s stališčem tožene stranke v tem postopku, da je že zgolj z rezervacijo nastanitve, t.j z nudenjem rezerviranih hotelskih zmogljivosti na razpolago tožeči stranki, izpolnila svojo obveznost do tožeče stranke. Citirana določba namreč določa, da je gostinec, če se rezervacija odpove z zamudo ali sploh ne, upravičen (le) do odškodnine v višini cene pogodbenih storitev za tri dni, če gre za več kot tridnevno bivanje v glavni sezoni. Hotelir/gostinec bi torej lahko v primeru, ko se stranki za uporabo uzanc nista dogovorili, kvečjemu uveljavljal višjo odškodnino, vendar pa zgolj zaradi opustitve odpovedi rezervacije nikakor ni (avtomatično) upravičen do plačila vseh naročenih, vendar neopravljenih storitev. Hotelir je torej dolžan sam skrbeti za ustrezno zasedenost svojih kapacitet, kar med drugim pomeni, da mora spremljati tudi izvrševanje rezervacij ter v najkrajšem možnem času ustrezno ukrepati, če se gostje ob času ne pojavijo.
Preklic pooblastila ter njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravil kakšen drug pravni posel, ni pa vedel in ni bil dožan vedeti, da je pooblastilo preklicano.
pogodba o posredovanju - pravica posrednika do plačila - razmerje s posredniško pogodbo - pisen dogovor med naročnikom in posrednikom - sklenitev pogodbe
Če naročnik storitev posredovanja sprejme več kandidatov (tudi, če jih zaposli na drugo delovno mesto), se obveznost naročnika, da plača opravljene svetovalne aktivnosti, razteza do zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi s kandidatom, ki mu ga je predlagal posrednik. Prav ima sicer pritožba, da bi takšna razlaga določila tretjega in četrtega odstavka 7. člena pogodbe (A2), po kateri bi bil naročnik dolžan posredniku tudi po izpolnitvi pogodbenega predmeta (zaposlitvi enega kandidata za eno delovno mesto) plačevati še za vsako nadaljnjo zaposlitev kateregakoli od kandidatov, ki jih je v okviru pogodbe predlagala tožeča stranka, lahko povzročila negotovost pravnega položaja naročnika, če bi to veljalo za nerazumno dolgo obdobje po prenehanju posredniške pogodbe oz. zaposlitvi enega kandidata. Vendar bi v tem primeru postal vprašljiv obstoj psihološke povezanosti med prizadevanji posrednika in zaposlitvijo kandidata (ki je nujen pogoj, da posrednik pridobi pravico do plačila), saj ta vez s potekom časa med obema dogodkoma neizogibno plahni.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje izvedenskega organa. Nedvomno so pri tožnici podane številne zdravstvene težave, ki jih podrobno povzema že sodišče prve stopnje. Vendar pa pri tožnici zaenkrat še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti.
notarski zapis - kreditna pogodba - ničnost - odlog izvršbe - stroški odgovora na ugovor - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Drži pritožbeno stališče, da neposredno izvršljiv notarski zapis ni rezultat sodnega postopka, zato je treba zagotoviti možnost presoje nedovoljenih pogodbenih pogojev, vendar zato še ni pravilno stališče, da bo o ničnosti pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev odločalo izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, in posledično izvršbo pravnomočno ustavilo. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova, ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, ali celo ugotavljanju morebitnega neobstoja pogodbe.
Navedeno ne pomeni, da je dolžnik brez učinkovitega pravnega varstva. In prav tega se je pritožnik že poslužil, ko je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, v tem postopku pa tudi že predlog za odlog izvršbe, o katerem bo sodišče prve stopnje še odločalo. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v nadaljevanju presoditi, ali so podani pogoji za odlog izvršbe ob upoštevanju razlage Direktive 93/13 na nacionalno pravo, kot jo je dalo SEU. Odlog izvršbe pa je dopusten tudi na podlagi splošnih določb ZIZ. Če bo sodišče ugotovilo, da že klasični instituti odloga izvršbe zadoščajo za odlog izvršbe, se mu z vprašanjem nedopustnih pogodbenih pogojev (oziroma predpostavke le-teh: informacijska asimetrija, toksičnost kredita ...) ne bo niti treba ukvarjati.
Pravilna je tudi odločitev o stroških ugovornega postopka. Dolžnica je v ugovoru podala zelo vsebinske ugovorne razloge. Ugovarjala je ničnost kreditne pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev, ničnost zaradi oderuštva, zatrjevala, da je upnica razdrla pogodbo, da celo ni uresničen pogoj za izvršbo, opozorila na odločbo višjega sodišča. Upnica je stranka postopka, ima pravico, da na pravno pomembne pritožbene navedbe odgovori, opozori na dejstva, poda lastno materialnopravno prepričanje in tako skuša (tako kot prej dolžnica) vplivati na odločitev sodišča. To je zlasti pomembno pred sodiščem prve stopnje. Zato so bili stroški, ki jih je imela upnica z odgovorom, potrebni stroški.
spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - otrokova korist - največja otrokova korist - določitev preživnine - preživninske potrebe - preživninske zmožnosti - porazdelitev preživninskega bremena - plačilo preživnine v denarju
Prav ima tožnica, da iz mnenja izvedenke ne izhaja, da bo v največjo korist A., če bo imel že v predšolskem obdobju, ko pri tožencu enkrat med tednom prenoči, še dodatni nekaj urni stik popoldne. V primeru, da bi imela popoldanski stik vsako sredo, bi v tednu, ko nimata vikend stika, imela stik v sredo popoldne in nato še od četrtka popoldne do petka zjutraj, v tednu, ko imata vikend stik, pa bi imela stik v ponedeljek popoldne do torka zjutraj, v sredo popoldne in od petka popoldne do nedelje pozno popoldne. Tak način izvajanja stikov bi se približal načinu stikov, kot so se izvajali v preteklosti in ga je izvedenka označila za preveč obremenjujočega za mld. A. Obremenjujoči stiki seveda niso v največjo korist otroka, zato je odločitev o dodatnem stiku v predšolskem obdobju mld. A. materialnopravno zmotna - v nasprotju z določbami 106. člena ZZZDR.
Za oceno pridobitve zmožnosti preživninskega zavezanca ni pomembna le njegova plača, pač pa kakšne dohodke bi lahko dosegel glede na svojo izobrazbo, zdravstveno stanje in razmere v družbi. Toženec je visoko izobražen, splošno znano je, da potrebe po računovodjih so in da zaslužijo relativno dobro. Ob ustrezni angažiranosti lahko toženec zasluži znatno več od minimalne plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035925
SPZ člen 67. OZ člen 190, 194, 199, 312. ZPP člen 324, 324/3.
skupno upravljanje stvari v solastnini - sanitarna sečnja - neupravičena obogatitev - prejeta kupnina - prodaja lesa - povrnitev stroškov - potrebni in koristni stroški - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - materialni pobot - izvenpravdni pobot - poslovodstvo brez naročila - konkludentno ravnanje
Čeprav pravna teorija ni naklonjena sočasnosti obeh pobotnih ugovorov (materialnopravnega in procesnega), ju sodna praksa dopušča.
S tem, ko je svojo nasprotno terjatev uveljavljala v obliki materialnopravnega pobota, ki se lahko uveljavlja le brezpogojno, je tožena stranka konkludentno priznala terjatev tožeče stranke.
Trditve o uveljavljanju izvenpravdnega pobota se izključujejo s trditvami o nenastanku ali prenehanju tožbene terjatve.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 23. OZ člen 360. URS člen 26.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - upravičenec do odškodnine - zastaranje - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - nepremagljive ovire kot pravni standard
Z uveljavitvijo ZUSDDD-B dne 24. 7. 2010 je bila omogočena ureditev statusa za celotno obdobje od izbrisa vsem izbrisanim osebam, ki si pred tem še niso uredile statusa za nazaj ali jim še ni bila izdana dopolnilna odločba. Pravna negotovost tožnice glede njene pravice za ureditev statusa za celotno obdobje izbrisa je bila torej odpravljena z uveljavitvijo ZUSDDD-B.
sklenitev pogodbe - obličnost - sprememba dolžnika - prenos pogodbe - prevzem dolga - razdrtje pogodbe - vračilo avansa
Toženec je pasivno legitimiran zato, ker je tožeči stranki podal ponudbo za izvedbo projekta, ki jo je tožeča stranka tudi sprejela, s čimer je bila med njima sklenjena pogodba. OZ ne zahteva obličnosti navedenih pogodb niti obličnega soglasja upnika, vendar pa je zaradi odsotnosti obličnosti stranka, ki bi ji bila v prid, v težjem in ne lažjem procesnem položaju.
Pogodbe, ki je bila že razdrta, si tudi v primeru, če se upnik naknadno premisli in dolžniku ponudi še dodaten rok za izpolnitev, ne obnovi. V takšnem primeru se nov predlog upnika šteje kot nova ponudba k sklenitvi pogodbe.
invalidnost - premestitev na drugo ustrezno delovno mesto
Ob dejstvu, da je v okoliščinah konkretnega primera izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja v okviru II. kategorije invalidnosti, je na temelju 81. člena ZPIZ-2 mogoče tožniku prisoditi le novo pravico do premestitve na drugo ustrezno delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo za poln delovni čas zaradi dodatne stvarne razbremenitve pri delu, ne pa tudi nove pravice do poklicne rehabilitacije. V skladu z mnenjem izvedenke medicine dela, prometa in športa bo odločanje o poklicni rehabilitaciji predmet novega predsodnega upravnega postopka na podlagi nove medicinske dokumentacije po predhodni kompleksni obravnavi.
ZPP člen 17, 17/2, 18. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-1a, 7-1b, 25, 25/1, 25/1-a, 25-1b.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - kraj izpolnitve - dogovor o pristojnosti sodišča - veljavnost dogovora o pristojnosti - splošni pogoji pogodbe - klavzula Franko tovarna - Ex works (EXW)
Pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma je izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja. Iz zadeve Estasis Salotti izhaja še, da morajo biti v tovrstnih situacijah Splošni pogoji poslovanja zainteresirani stranki tudi dejansko sporočeni.
Uredba Bruselj I bis (kot že prej tudi BU) za dva najpomembnejša tipa pogodb (prodajna pogodba in pogodba o storitvah) v pododstavku (b) prvega odstavka 7. člena (prej pododstavek (b) prvega odstavka 5. člena BU) avtonomno določa, kaj šteje za kraj izpolnitve pogodbe, in sicer določa dvoje: (1) da je v vsakem primeru kot kraj izpolnitve obveznosti odločilen kraj, kjer se izpolnjuje karakteristična izpolnitev (pri prodajni pogodbi izročitev stvari), tudi če gre za tožbo za plačilo denarnega zneska (npr. kupnine), in (2) kraj, ki velja za kraj izpolnitve je določen evroavtonomno: to je pri prodajni pogodbi kraj, kamor so bile dostavljene stvari.
Sodišče na pristojnost po 18. členu ZPP pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti in jo preizkusi na podlagi vseh podatkov, ki so mu na voljo, na podlagi navedb tožeče stranke v tožbi, na podlagi dejstev tožene stranke iz odgovora na tožbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034822
OZ člen 101, 635, 635/1, 635/2. ZPP člen 153, 153/3, 252.
jamčevalni zahtevek - zahtevek na znižanje kupnine - pravica kupca odpraviti napake na stroške prodajalca - skrite stvarne napake - očitne stvarne napake - (ne)pravočasnost grajanja napak - rok za sodno uveljavljanje pravic - sodno uveljavljanje odprave napak - ugovor neizpolnjene pogodbe - deljiva obveznost - prisotnost izvedenca na glavni obravnavi - manjkajoči predujem
Bistvo ugovora po drugem odstavku 635. člena OZ ni v tem, da bi moral naročnik izbrati enega od jamčevalnih zahtevkov (tega zaradi poteka roka tako ali tako več ne more opraviti), temveč v njegovi ugovorni tezi, da zaradi stanja stvari (in slabo opravljenega dela) izvajalec ni materialnopravno upravičen do plačila (ali pa vsaj ne do celotnega plačila).
gradbena pogodba - plačilo na podlagi začasnih situacij - pogodbena vrednost del - dejansko opravljeno delo - opravljena dela
Ker tožeča stranka ni dokazala, da so bila opravljena vsa pogodbeno dogovorjena dela, tudi ni upravičena do celotnega s pogodbo dogovorjenega zneska. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zgolj predložitev uporabnega dovoljenja, ob izrecnem zanikanju nasprotne stranke, ni zadosten dokaz, da je pravni prednik opravil vsa pogodbena dela, ki jih tožnica niti ni specificirala. Gradbena dela, ki jih je izvajalec opravil, je po izstavljenih začasnih situacijah tudi dobil plačana. Za plačilo del, ki niso bila opravljena in vrednostno predstavljajo razliko med gradbenimi deli, zaračunanimi po začasnih situacijah in s pogodbo dogovorjeno vrednostjo, pa ni niti dejanske niti pravne podlage.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nekritično v celoti sledilo mnenju izvedenskega organa ter da naj bi zanemarilo ostale dokazne predloge. Sodišče je tožnico zaslišalo in v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi podrobno povzelo njeno izpovedbo. Gre za enega od dokazov, ki vpliva na odločitev v zadevi, nikakor pa ne za odločilnega. Tožnica je namreč izpovedala o svojem subjektivnem doživljanju zdravstvenega stanja, dolžnost izvedenskega organa pa je bila, da ugotovi tožničine zdravstvene težave ter da poda mnenje, kako te težave vplivajo na njeno delovno zmožnost. Tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035818
DZ člen 136, 138, 140, 151, 151/1, 157, 157/2, 161, 189. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 9, 9/1, 9/2, 268.
začasne odredbe v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o stikih - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o preživljanju otrok
Če se pred ali med postopkom verjetno izkaže, da je položaj otroka tako ogrožen, da je nujno, da se vprašanje zaupanja v vzgojo in varstvo uredi še pred končno odločitvijo sodišča, bo sodišče izdalo začasno odredbo. Bistvo takšne (regulacijske) začasne odredbe je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila otrokova ogroženost. Izjemnost izdaje začasne odredbe pa je utemeljena tudi na dejstvu, da imajo začasne odredbe v zadevah vzgoje in varstva velik neposreden vpliv na končno odločitev. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne predlagateljica niti nasprotni udeleženec nista verjetno izkazala takšnih izjemnih razlogov, da bi bilo treba že v tej fazi postopka, zgolj na podlagi verjetnosti, odločiti o tem, da se otroci zaupajo v vzgojo in varstvo enemu ali drugemu staršu. Morebitno psihično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico je nedopustno, vendar pa to ob nespornem dejstvu, da udeleženca ne živita več skupaj, ni okoliščina, ki bi pogojevala začasno odredbo, ki se nanaša na razmerje med starši in otroki.
začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izrek ukrepa - ogroženost otroka - nasilje v družini - sorazmernost - nedotakljivost stanovanja - denarna kazen - izrek denarne kazni
Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja, da bo z izdano začasno odredbo v zadostni meri zavarovana korist mladoletnega otroka, glede katerega je prvostopenjsko sodišče ugotovilo verjetno izkazano ogroženost zaradi dolžničinih ravnanj oziroma zanemarjanja oziroma ogrožanja zdravega telesnega in psihičnega razvoja in da bi bil poseg v njeno ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS) nesorazmeren.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - denarno nadomestilo za brezposelnost
Pravilna je ugotovitev o nedokazanosti zatrjevane izjeme, da pravnomočna sodba v delu glede priznanja delovnega razmerja in prijave v socialna zavarovanja ni bila izvršena, zaradi česar tudi ni podan dejanski stan izjeme, opredeljene v 5. odstavku 65. člena ZUTD.
pogodba o potrošniškem kreditu - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - pogodbena določila - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - izpolnitev obveznosti - zavrnitev zahtevka - pravica in dolžnost informiranja - zavrženje dela tožbe - dajatveni zahtevek - pravni interes - pravna korist za vložitev tožbe
Abstraktna vključitev izjave o prevzemu valutnega tveganja v kreditno pogodbo ne zadošča, temveč je bistvena presoja, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti kreditojemalcem celovito pojasnjeno. Takšna izjava (ki sama po sebi ni abstraktna, ker iz nje nedvoumno izhaja, da lahko sprememba tečaja v razmerju CHF/EUR negativno vpliva na tožničine zmožnosti vračanja kredita in da tožnica to tveganje prevzema) je torej morala temeljiti na predhodnem pojasnilu toženke kreditojemalcu o pomenu prevzetega tveganja.
Toženka je ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Za izpolnitev te obveznosti ni bilo potrebno, da bi toženka napravila simulacije izračunov v primeru spremembe tečaja CHF oziroma da bi bili potrebni grafični prikazi in izračuni. Ni mogoče trditi, da bi bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena samo na ta način (s simulacijami konkretne kreditne obveznosti ob upoštevanju različnih tečajev).
Stopnja informiranja potrošnikov mora biti določene intenzivnosti. Ta se v povezavi z zahtevo po jasnosti in razumljivosti pogodbenega pogoja po mnenju pritožbenega sodišča navezuje na dolžno skrbno ravnanje povprečnega potrošnika (prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika), ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren ter je kot tak zmožen oceniti potencialno znatne posledice pogodbenih pogojev za njegove finančne obveznosti.
Spremembo dolžnika kot enega od učinkov prevzema dolga določa 429. člen OZ. Po zakonu se torej šteje, da je prevzem dolga privativen: prejšnji dolžnik je prost svoje obveznosti. Seveda se stranki lahko dogovorita o kumulativnem prevzemu, torej o pristopu novega dolžnika k dolgu, vendar pa se morata za kumulativno zavezo starega in novega dolžnika izrecno dogovoriti.