odlog izvršbe na predlog dolžnika - izboljšanje finančnega stanja prosilca
Na podlagi ugotovitev, da je dolžnik v predlogu za odlog izvršbe zatrjeval, da si bo v času do avgusta 2020 finančno opomogel in bo lahko takrat upniku poravnal izterjevani dolg, je sodišče prve stopnje, pravilno zaključilo, da niso podani pogoji za odlog izvršbe.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti za službena potovanja, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
Ker dolžnikova obveznost v času vložitve obeh ugovorov po izteku roka še ni bila v celoti izpolnjena, upnik tako dolžniku stroškov ugovorov ni neutemeljeno povzročil. Zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da stroške obeh ugovorov po izteku roka krije dolžnik sam.
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o datumu vročitve sklepa o izvršbi sprejelo na podlagi podpisane vročilnice v spisu. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe dolžnika, da dokumenta ni dobil pravočasno, da verjetno zaradi ukinitve pošte ali novoletnega časa ter dopustov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033813
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na stališče sodne prakse (tako npr. odločba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. 3/2009), da lahko same okoliščine konkretnega primera (način izvršitve kaznivega dejanja, dolžina časovnega obdobja, brutalni in zahrbtni napad na oškodovanca, vztrajnost in odločenost dokončati dejanje itd.) tako po objektivni kot tudi po subjektivni plati utemeljujejo zaključek o danosti predmetnega pripornega razloga.
Toženec glede na izvedensko mnenje ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke še oporočno sposobna, čeprav je že bila dementna.
zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog - spor majhne vrednosti - (ne)sporno dejansko stanje - odločanje na podlagi listinskih dokazov
Prva toženka zmotno meni, da je že predlagano zaslišanje strank mogoče enačiti z zahtevo za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti. Izvedbe naroka s predmetnim ni zahtevala, zato je sodišče prve stopnje lahko odločilo na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP.
pregled in prepis sodnega spisa - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pravice udeležencev postopka - kopije listin - pravni interes udeležencev postopka - osebni podatki - pregled vsebine komunikacij
Na podlagi tretjega odstavka 502.a člena ZKP in prvega odstavka 128. člena ZKP oseba, zoper katero je začasno zavarovanje odrejeno, pravico do pregleda in prepisa spisa. Vendar pri tem ne gre za pravico do kopije „celotnega spisa“, kot to zmotno meni pritožnik. Ni namreč sprejemljivo, da bi zgolj zato, ker teče postopek začasnega zavarovanja, udeleženec tega postopka imel pravico do kopije vseh listin spisa, tudi tistih, za katerih posest ne bi imel nobenega pravnega interesa. V kazenskem spisu se namreč nahajajo številni podatki, tudi osebni in občutljivi, ki nimajo nobene zveze z začasnim zavarovanjem. Očitno je, da pravni interes za pridobitev takšnih podatkov z vidika pravic udeleženca postopka začasnega zavarovanja ni podan.
Sodišče upravičenost do kopiranja podatkov presoja šele na podlagi konkretizirane zahteve udeleženca postopka začasnega zavarovanja, in odloči, ali je zahteva udeleženca utemeljena.
Udeleženka ima pravico pregledati podatke, ki jih je policija na podlagi odredbe sodišča izločila iz elektonske naprave, od teh pravico do kopije tistih komunikacij, ki se navajajo v obtožnici kot dokaz, pregled zaseženih elektronskih naprav pa se lahko opravi le z izvedencem v primeru izkazane verjetnosti, da se na elektronski napravi nahajajo še drugi podatki (ki še niso bili izločeni), ki pomenijo dokaz v kazenskem postopku; kakor za druge dokazne predloge, je treba tudi v tem primeru obrazložiti, katera odločilna dejstva se bodo s predlaganim dokazom dokazovala.
nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe - procesni sklep - družbeniki izbrisane družbe - pravno nasledstvo družbenika
Pritožbene trditve o protiustavnosti in protizakonitosti prenosa obveznosti izbrisanih družb na družbenike na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je odločeno o procesnem nadaljevanju prekinjenega postopka, ne morejo vplivati. O prehodu obveznosti na družbenika je bilo namreč odločeno s sklepom I 424/2008 z dne 7. 1. 2009, ki je postal pravnomočen dne 18. 9. 2010, določbe naknadno sprejetega ZPPDID (na podlagi katerih je bil izpodbijani sklep izdan po uradni dolžnosti) pa glede na ugotovitve ESČP v zadevi Lekić proti Sloveniji ne dajejo podlage, ki bi omogočala upoštevanje pritožbeno izpostavljenih dejstev v predmetnem izvršilnem postopku.
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je terjatev v tem postopku poplačana v celoti. Navedena ugotovitev pritožbeno ni sporna, sporna je le višina preplačila, ki pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati, saj je za ustavitev izvršilnega postopka pomembno le, da je bila terjatev predmetne izvršbe poplačana. V kolikor pa dolžnik meni, da je bila terjatev, za katero je bila v predmetnem postopku dovoljena izvršba, preplačana, lahko pod pogoji in v roku, določenem v 67. členu ZIZ, predlaga nasprotno izvršbo.
ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje tožbe - sodna taksa
ZST-1 ne ločuje med popolnimi in nepopolnimi tožbami, temveč v tar. št. 2311 jasno določa taksno obveznost za vsak postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave na prvi stopnji. Nižjo taksno obveznost določa zgolj v primeru končanja postopka na prvi stopnji z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi, sodbo na podlagi pripoznave ali s sklenitvijo sodne poravnave (tar. št. 2312). Besedilo tar. št. 2312 je jasno in drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da samo v štirih naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave, ne pa tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00037957
ZPP člen 339, 339/2. ZNP-1 člen 100, 55, 55/2, 34. DZ člen 161, 162, 157.
stiki med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - pravica do izjave
Izdaja začasne odredbe je kot ukrep za varstvo koristi otroka izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek sodnega postopka o glavni stvari.
Za zaključek, da so stiki starša z otrokom redni, ni potrebno, da so ti stiki vsakodnevni.
Čeprav stiki ne potekajo na takšen način, kot bi ga želel upnik in čeprav jih konflikten odnos med staršema do neke mere tudi otežuje, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča že iz samih navedb upnika ni razvidna takšna resna ogroženost mld. otrok zaradi formalne neurejenosti načina izvajanja stikov in samega načina, pogostosti, obsega in trajanja stikov, ki bi terjala začasno ureditev stikov že pred odločitvijo o glavni stvari.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, sicer načeloma res ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih opredeli, vendar to velja le za dopustne in pravno relevantne navedbe strank.
S tem, ko je toženec z zamenjavo ključavnic na vhodnih vratih stanovanjske hiše in garažnih vratih stanovanjske hiše tožnici onemogočil dostop do stanovanja na naslovu stalnega prebivališča, je tožnica za zavarovanje svoje pravice posesti stanovanja in s tem uporabe stanovanja bila prisiljena vložiti tožbo. Tako njeno ravnanje je legalno, ker temelji na zakonu (33. člen Stvarnopravnega zakonika). Po presoji pritožbenega sodišča pa je zahteva za sodno varstvo tudi legitimno ravnanje tožnice, saj je tako ravnanje nedvomno v skladu z veljavnimi pravicami in normami, ki veljajo v naši družbi.
oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, odloga oziroma obročnega plačila sodnih taks ne more vplivati na tek roka za plačilo sodne takse.
ZS člen 36, 36/4, 40a, 40a/2, 40c.. ZKP-UPB8 člen 25, 25/1, 25/1-1, 113, 298, 298/1, 324, 324/4.. ZS-I člen 7.. ZS-L člen 3.. Sodni red (1995) člen 156.. ZSPJS člen 2, 5.. ZDR-1 člen 126.
plačilo razlike plače - sodnica - specializirani oddelek - plača - senat
Tožnica, ki kot okrožna sodnica sicer sodi na drugem oddelku sodišča, in ki je bila z letnim razporedom dela razporejena kot članica senata na specializirani oddelek in dodeljena kot okrožna sosodnica v določeni zadevi, je za čas reševanja te zadeve v skladu z določbo 40.c člena ZS upravičena do plače v višini plače vrhovnega sodnika (to je do plače v višini 60. plačnega razreda). Pritožba se neutemeljeno zavzema za stališče, da so do višjega plačila iz tega naslova upravičeni le sodniki, ki so jim v zbornem sojenju podeljene pravice procesnega vodstva (predsedniki senata), saj to iz navedene določbe ne izhaja. Do višjega plačila so upravičeni vsi sodniki, ki rešujejo zadeve iz pristojnosti tega oddelka, torej tako predsedniki senata kot sosodniki (člani senata).
zavrnitev dokaznih predlogov - dokaz z zaslišanjem prič
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo po tožencu predlagane dokaze z zaslišanjem prič, za katere je sam toženec povedal, da o okoliščinah konkretnega dogodka ne bi vedele povedati ničesar, ker jim te niso znane, bi pa lahko potrdile trditve toženca o tožnikovih in toženčevih osebnostnih značilnostih (značaju). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, takšne okoliščine za ugotavljanje konkretnega spornega poteka škodnega dogodka niso pomembne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00035207
ZD člen 42, 42/1, 42/1-1, 43, 43/3, 44, 145, 145/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 299, 299/1, 313, 378, 378/1.
spor o utemeljenosti razdedinjenja - razdedinjenje nujnega dediča - izguba dedne pravice - ugovor pasivne legitimacije - dediči kot nujni sosporniki - dokazno breme - utemeljeni razlogi za razdedinjenje - vstopna pravica dediča - nujni dediči - odločanje v mejah zahtevka - prepričljiva dokazna ocena - neverodostojnost priče - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - obnova pravdnega postopka - zakonske zamudne obresti
Zmotno je stališče, da bi morali tožnici s tožbo za razdedinjenje nujnega dediča zajeti vse zapustnikove dediče.
Razdedinjeni ne more dobiti ničesar iz zapuščine; če ima potomce, oni dedujejo njegov nujni delež na podlagi vstopne pravice, sicer pa se povečajo nujni deleži drugih nujnih dedičev po pravilih o prirasti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neenaka obravnava
Reorganizacija ni bila navidezna, saj za opravljanje del in nalog na ukinjenem delovnem mestu tožnika po reorganizaciji ni bil zaposlen noben nov delavec, ampak delavka, ki je prej delala na delovnem mestu "strokovna sodelavka za komunalne dejavnosti" kot vodja novonastale enote za ravnanje z odpadki in urejanje javnih površin opravlja dela, ki so bila pred tem dela in naloge delovnih mest "vodja enote snaga" in "strokovni sodelavec za komunalne dejavnosti". Slednje sicer ni bilo ukinjeno, vendar pa je po reorganizaciji nezasedeno, tako da je pri toženi stranki na navedenih dveh delovnih mestih po reorganizaciji ostala zaposlena le ena delavka (pri čemer je bila ta zaposlena pri toženi stranki 25 let, nazadnje na delovnem mestu v VII. tarifnem razredu, tožnik pa le dve leti na delovnem mestu, uvrščenem v VI. tarifni razred).
Ker je torej Občina L. trditve o izvršenih doplačilih domske oskrbe za zapustnico za zatrjevano obdobje podkrepila s predložitvijo listin, dediči pa so njena zatrjevanja zgolj zanikali, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 213. člena ZD in pravilno štelo pravico Občine L. do omejitve dedovanja premoženja zapustnice za bolj verjetno ter na pravdo napotilo dediče. Pri oblikovanju tožbenega zahtevka dediči niso vezani na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča.