postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - vezanost sodišča prve stopnje na materialnopravno mnenje sodišča druge stopnje - aktivna procesna legitimacija upnika - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - brezplačno razpolaganje s premoženjem - dokaz z izvedencem finančne stroke - informativni dokaz z izvedencem - pomanjkljiva trditvena podlaga - opustitev izvedbe dokaza - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka
Dolžnik je v dokaznem postopku predlagal angažiranje izvedenca finančne stroke in predlagal, da izvedenec mnenje pripravi na podlagi javno dostopnih listin. Dolžnik sam bi moral (na podlagi javno dostopnih listin) navesti vsa relevantna dejstva, ki bi izkazovala, koliko je bila družba vredna v času odsvojitve poslovnega deleža, izvedenec pa bi te njegove trditve zgolj strokovno preveril. Ni naloga izvedenca, da namesto dolžnika in brez ustreznih navedb sam ugotavlja „dejansko vrednost“ družbe.
URS člen 125. ZKP člen 35, 35/1, 39, 39/1, 39/1-6.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - izločitev sodnika
Velja namreč, da nezadovoljstvo s posameznimi odločitvami sodišča, kot tudi dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti, razen če tako nezaupanje ni posledica izkazanih nezakonitih ravnanj sodnika oziroma sodišča, kar pa v obravnavani zadevi ni primer, še posebej glede na izjavi z dne 11. 5. 2020, ki sta ju v zvezi z predlagateljevimi očitki podala oba sodnika. Tudi sicer se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, hkrati pa morajo biti takšne narave, da sodišče, ki bi bilo pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskega sojenja.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - vožnja pod vplivom alkohola
Neutemeljeno je tudi vztrajanje pri stališču, da zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti nima nobene dokazne vrednosti, ker 107. člen ZPrCP ni usklajen z določbami 1., 55., 57. in 109. člena ZP-1, ki zahteva uporabo ustreznega tehničnega sredstva, med katere elektronski alkotest ne spada. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zakonitost uporabe elektronskega alkotesta izhaja iz prvega in drugega odstavka 107. člena ZPrCP in tako ni nobenega dvoma, da tudi elektronski alkotest kot indikator sodi med tehnična sredstva za ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Zatrjevanja o neusklajenosti 107. člena ZPrCP z določbami ZP-1 so tako zgolj plod obdolženčevega napačnega razumevanja predpisov.
ZSPDSLS-1 člen 49, 54, 64, 65. OZ člen 618. ZGD-1 člen 72.
stvarno premoženje lokalne skupnosti - zakup nepremičnine - smrt zakupnika - prenos podjetja - prevzem dejavnosti - nasprotje med zakonom in podzakonskim aktom - dolžnost opredelitve do navedb - obrazloženost odločbe
Nepremično premoženje v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko odda v najem na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) po metodi javnega zbiranja ponudb na način in pod pogoji, ki jih določa ZSPDSLS-1 (prim. 64., 49., 54. in 65. člen ZSPDSLS-1). Kot je podrobno pojasnilo sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve, določba 21. člena Pravilnika, na katero se sklicuje toženec in ki določa, da je tožnica dolžna pozvati k sklenitvi najemne pogodbe osebo, za katero se ugotovi, da uporablja nepremičnino v njeni lasti (pa z njim ni sklenjena najemna pogodba), navedenih pravil in pogojev ne upošteva oziroma je z njimi v nasprotju. Zato je sodišče pravilno ni uporabilo in se nanjo pri odločanju ni oprlo.
sklep o prodaji nepremičnin - ugovor zoper sklep o prodaji - ugotovitev vrednosti nepremičnine
V tej zadevi ne gre za tipično situacijo iz 346. člena ZFPPIPP, saj je bila vrednost predmeta prodaje posredno ugotovljena s cenilcem. Ta je namreč ocenil drug solastni delež dolžnika na isti nepremičnini (solastni delež 1/18). Sedaj prodajani solastni delež, ki je še manjši (in ne celotna nepremičnina, kot to meni pritožnik), je bil namreč v predhodnem postopku spregledan, kot je to pojasnil upravitelj.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - formalni preizkus vloge - obvezne priloge vloge - neskladnost izjav
Formalni preizkus pravilnosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave obsega preizkus, ali so podatki, ki jih predlagatelj navaja v poročilu o finančnem položaju in poslovanju in načrt finančnega prestrukturiranja, skladni vsaj sami s seboj.
Četudi delodajalec sindikata, kot bi ga bil dolžan na podlagi prvega odstavka 86. člena ZDR-1, ne obvesti o postopku odpovedi, to samo po sebi ne vpliva na zakonitost odpovedi.
Nov dokaz v smislu razloga za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP je lahko le dokaz, ki je obstajal že v prejšnjem postopku, pa ga je stranka pridobila kasneje. Listina - potrdilo o vrsti dela, ki ga je tožnica pridobila s strani toženke, ni takšen dokaz, saj je bila izdana (je nastala) šele po koncu glavne obravnave v prejšnjem postopku. Iz tega razloga sploh ne gre za nov dokaz, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka lahko utemeljen.
ZFPPIPP člen 224, 226, 226/4-5, 226/5, 371, 374, 374/13, 378.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški stečajnega postopka
Peti odstavek 226. člena ZFPPIPP jasno določa, da se pri razdelitvi stroškov upošteva delež ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas. 378. člen ZFPPIPP se uporabi le, ko je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. V obravnavani zadevi stečajna masa nikakor ni neznatna in zadošča za stroške stečajnega postopka. Tega določila nikakor ni mogoče razlagati tako, da bi se to posebej preverjalo za vsako posebno stečajno maso.
Ker je tožena stranka pritožbo umaknila in ker višje sodišče o njej še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe po drugem odstavku 334. člena ZPP dopusten. Višje sodišče zato o pritožbi ne bo odločalo, izdalo pa je ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - upravičeni vlagatelj - državno tožilstvo - nedovoljeno pravno sredstvo - nedovoljeno izredno pravno sredstvo
Ker je edini upravičeni vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti državno tožilstvo, je sodišče s strani toženca vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti (kot nedopustno) upravičeno zavrglo.
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 17, 17/1.. ZDCOPMD člen 3, 3/1.. Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 člen 2.
dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - voznik avtobusa - linijski prevoz - delovni čas
V točki 10 prvega odstavka 3. člena ZDCOMPD je definiran delovni čas voznika v linijskih prevozih potnikov, krajših od 50 km, kot čas od začetka do zaključka dela, ko je vozno osebje na razpolago delodajalcu ali opravlja svoje naloge ter dejavnosti, v točki 11 pa je definiran pojem linijski prevoz, in sicer je to prevoz, kot je določen v 2. točki 2. člena Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. 10. 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006. Gre za prevoz, s katerim se zagotovi prevoz potnikov v določenih časovnih presledkih na določenih linijah, potniki pa vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajah. V naslednji, 3. točki 2. člena te Uredbe je opredeljen še poseben linijski prevoz kot linijska prevozna storitev, s katero se zagotovi prevoz določene kategorije potnikov, prevoz drugih potnikov pa ne, ne glede na to, kdo ga organizira.
Sodišče prve stopnje bi moralo, da bi pravilno ugotovilo delovni čas tožnika v spornem obdobju, ugotoviti, kakšne prevoze je opravljal (po vsebini, ne le glede na navedbo toženke v delovnem nalogu), pri čemer bi moralo upoštevati, da za različno vrednotenje delovnega časa (v posameznem dnevu) po eni strani po določbah ZDCOPMD in po drugi strani po določbah ZDR in Kolektivne pogodbe za cestni potniški promet Slovenije ni podlage.
ZDR-1 člen 148, 158.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2016) člen 37, 74, 75.
neenakomerno razporejen delovni čas - nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - dodatki k plači - povračilo stroškov za prehrano
Zmotno je stališče toženke, da tožnik zato ni upravičen do dodatkov za nedeljsko delo in delo na praznik, ker je delo opravljal v neenakomerno razporejenem delovnem času. Za takšno stališče ni nobene pravne podlage v določbah ZDR-1. Delavec ima v vsakem primeru, tudi če se delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času, pravico do teh dodatkov.
Glede na to, da je tožnik delal v toženkinih restavracijah, je sodišče sledilo tožnikovi izpovedi, da jim je toženka dovolila, da si v restavraciji pripravijo obrok in tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno štelo, da je s tem izpolnila svojo obveznost povračila stroškov prehrane med delom.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00036411
ZPIZ-2 člen 198, 198/1, 202, 202/10, 203, 203/1.. ZODPol člen 81, 81/1.
poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov
Zgolj dejstvo, da je tožnik tudi po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, še naprej opravljal enako delo kot prej oziroma je opravljal naloge, za katere prvi odstavek 81. člena Zakona o organiziranosti in delu v Policiji predvideva vključenost v obvezno dodatno pokojninsko (poklicno) zavarovanje, še ne pomeni, da tožena stranka ni zakonito prenehala plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Za izdajo izpodbijanih sklepov in prenehanje plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje je imela podlago v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2, ki predvideva situacijo kot je tožnikova, da torej delavec po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine še naprej opravlja dela, za katera bi se mu prispevki za poklicno zavarovanje plačevali, ti pa se mu prav zaradi dejstva izpolnjenih pogojev za pridobitev poklicne pokojnine ne plačujejo več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00037794
ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZPP člen 164, 165, 165/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 2, 14, 22, 23, 25, 33, 67.
ničnost kreditne pogodbe - potrošniški kredit - valutna klavzula - kreditna pogodba v CHF - menjalni tečaj - potrošnik - stanovanjski kredit - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pojasnilna dolžnost banke - zavajanje potrošnikov - ocena tveganj - vsebina kreditne pogodbe - trditvena in dokazna podlaga - nedopustne pritožbene novote - pravica do izjave - višina zamudnih obresti - kršitev ustavnih določb
Ne glede na morebitno utemeljenost nekaterih pritožbenih stališč o zmotnosti stališča o zadostnosti pojasnila, ki ga je tožnici dala toženka (banka) pred sklenitvijo pogodbe, in o poštenosti toženkinega ravnanja, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da tožnica ni dokazala, da bi bilo podano znatno neravnotežje v pogodbenih položajih pravdnih strank in da bi toženka, ki bi ravnala pošteno, lahko razumno pričakovala, da se tožnica ne bi odločila za sklenitev sporne pogodbe.
Za presojo poštenosti pogodbenega pogoja ni nujna ugotovitev, da je banka pomanjkljive informacije podala namenoma. Za zaključek o nepoštenosti zadostujeta ugotovitvi, da je podano znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank in da bi banka lahko razumno pričakovala, da potrošnik po celoviti predstavitvi ponujene kreditne opcije te ne bi sprejel.
Da bi bilo mogoče oceniti prepričljivost tožničine trditve, da tveganja, ki je bilo imanentno kreditu v CHF, noben razumen človek, ki najema stanovanjski kredit, ne bi sprejel, manjkajo podatki bodisi o "obnašanju" kredita v CHF ob določenih spremembah tečaja, bodisi o primerjavi tega kredita s kreditom v EUR ob upoštevanju celotne cene enega in drugega kredita.
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 je praviloma mogoče izvršiti le s storitvijo, izjemoma z molčanjem, tedaj z opustitvijo. Popolno molčanje, ko priča sploh ne odgovarja, ni kaznivo dejanje, prav tako ne, če zamolči nekaj, kar glede na procesne določbe ni zavezana odgovoriti. Molčanje pa je lahko kriva izpoved tedaj, kadar priča izpoveduje, vendar med izpovedbo nekatera bistvena dejanja neupravičeno zamolči in se tega tudi zaveda, s tem pa dejstva prilagodi ter dogodek neresnično prikaže, sodišče pa na takšno njeno izpovedbo opre svojo odločitev. Posledica molka priče o določenih dejstvih je lahko namreč ta, da ta dejstva v postopku ne bodo dokazana, kar pa ima lahko enak učinek, kot če bi priča krivo pričala, da ta dejstva niso bila podana.
V pravdnem postopku se jasno ločijo strankine navedbe in strankine izpovedbe. Če se stranka odloči izpovedati, mora govoriti resnico v vsej razsežnosti. Dolžnost stranke kot dokaznega sredstva je namreč strožja od dolžnosti, ki jo ima kot glavni procesni subjekt pri navajanju dejstev, čeprav že iz 9. člena ZPP med temeljnimi določbami od strank terja, da pred sodiščem govorijo resico. Dolžnost govoriti resnico ne pomeni le, da priča ali zaslišana stranka tistemu, ki ve, ne sme ničesar dodati, temveč tudi, da ne sme ničesar zamolčati ali zatajiti ter od tega ničesar spremeniti. Pravica stranke, da odkloni izpovedbo, ne pomeni, da ima pravico zatajiti posamezna dejstva.
Obdolženka pred zaslišanjem ni prejela pravnih poukov za pričo iz 233. in 238. člena ZPP. A ta procesna kršitev ni bila bistvena. Pravni pouk priči ni konstitutivne, temveč le opozorilne narave in predstavlja psihični pritisk na zaslišano stranko, ki je že po 9. členu ZPP dolžna govoriti resnico.
spor o pristojnosti - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - subjektivni kriterij za gospodarski spor - pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt. Po jasnem stališču sodne prakse nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. V zadevi tudi ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP.
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 40/3, 190, 190/3, 191, 198.
tožbeni zahtevek - povrnitev vlaganj - pobotni ugovor - nadomestilo za uporabo nepremičnine - verzijski zahtevek - privolitev v lastno prikrajšanje - volenti non fit iniuria - soglasje o uporabi - prekarij - darilna pogodba - naknadno odpadla pravna podlaga - kondikcija - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - nagib za sklenitev neodplačne pogodbe - izjalovljeno pričakovanje
Nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari je mogoče uveljavljati na različnih pravnih podlagah: kot stvarnopravno reparacijo, kot odškodnino ali kot obligacijski zahtevek na plačilo uporabnine, kar je v praksi najpogosteje. Ta ima lahko naravo verzije ali kondikcije. Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor tožencev obravnavalo kot verzijski zahtevek na podlagi 198. člena OZ in pri tem izhajalo iz pravilnega izhodišča, da privolitev tožencev v brezplačno bivanje tožnikov in s tem v njuno prikrajšanje izključuje naknadni zahtevek na plačilo uporabnine (191. člen OZ).
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - pogoji za izrek ukrepa - neizpolnjen pogoj - pojem nasilja v družini - fizično nasilje - žrtev nasilja v družini - nesorazmernost ukrepa - dokazna ocena
Drži sicer, da je osnovno vodilo ZPND, da je treba verjeti žrtvi, kar pa lahko velja le, če je ta sposobna podajati verodostojne podatke. V primeru petletnega otroka, ki je tudi sicer zelo občutljiv in na katerega so spremembe v življenju zaradi razveze staršev, nove očetove partnerke in pričetka obiskovanja vrtca, gotovo intenzivno vplivale, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njegove trditve kritično presojalo tudi ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov.