priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Storilec je s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal. Pristojni organ države izdaje kljub večkratnemu pozivanju na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopise sodišča prve stopnje ni odgovoril in je tudi zaradi tega na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
nedostojno vedenje - uradna oseba - javni red in mir - ukaz
Dejstvo, da se policist zaradi teh besed po lastnih izpovedbah ni počutil razžaljenega, na izpolnjevanje zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 ne vpliva. Uporaba besed ″ne me jebat″ in ″pička″ v postopku, ki ga vodijo policisti kot uradne osebe v okviru uradnega poslovanja, nedvomno predstavlja nedostojno vedenje, ne glede na to, ali je s takimi besedami obdolženec želel žaliti policiste, ali je zgolj želel glasno izraziti nestrinjanje s sistemom.
Obdolženec je v zagovoru sam izpovedal, da sta policista med tem, ko je šel peš proti domu, vpila, da naj pride nazaj, da ne sodeluje v postopku in da jima je na to odgovoril, da ni nobenega postopka, se obrnil in šel peš proti domu, nakar sta policista pritekla za njim, ga prijela za rokave in mu ob tem strgala uro. Glede na tak zagovor, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je obdolženec slišal in razumel ukaz policistov, a takega ukaza policistov ni upošteval, temveč je šel naprej.
Tarifna številka 46/1 OT v višini 50 točk ne obsega plačila za neobrazložene vloge. S tarifno številko 27/1-1 je namreč nagrada v tej višini predpisana za obrazložene vloge. Očitna nesorazmernost med opravljenima storitvama (obrazložena oziroma neobrazložena vloga) in enakim plačilom, daje jasen zaključek o pravilni materialnopravni odločitvi.
odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega - rubež premičnin - ugovor tretjega - krivda upnika
Neutemeljeno povzročeni stroški so tisti stroški, glede katerih je stranki pripisati krivdo. To pomeni, da mora upnik tretjemu, čeprav je njegov ugovor uspešen, povrniti stroške le, če se ne more sklicevati na svojo nevednost glede pravice tretjega. Sodišče tako mora pri odločanju o tem, ali je tretji upravičen do povračila stroškov svojega ugovora, upoštevati vse znane okoliščine primera, kot na primer kakšne informacije je imel upnik o lastništvu zarubljenega predmeta, kdaj jih je pridobil in kako je v postopku ravnal, kako je postopal tretji, kaj je zatrjeval in dokazoval.
Iz sodbe VSRS, opr. št. VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017 izhaja, da je bistvena lastnost neenakomernega delovnega časa odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času je lahko določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00035080
ZEPDSV člen 18.. ZDR-1 člen 4.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6.. ZVOP-1 člen 16.
denarna kazen - obdelava osebnih podatkov - disciplinska sankcija
Na podlagi 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov 2016/79 je obdelava podatkov zakonita tudi, če je potrebna npr. zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljalec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Tako je tudi pravico delavca do varstva osebnih podatkov možno omejiti z določeno pravico ali obveznostjo delodajalca na drugi strani. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da ima tožena stranka interes za zbiranje osebnih podatkov o prihodu in odhodu delavcev na delo in z dela na podlagi 18. člena ZEPDSV. Četudi se navedeno razlikuje od namena, zaradi katerega je podatke zbirala družba, gre vendarle v obeh primerih (o čemer je bil tožnik tudi seznanjen) za dopustno evidentiranje prisotnosti na določenem območju.
Poleg tega podatki o času tožnikovega odhoda z luškega območja, kjer je tudi območje, na katerem delavci tožene stranke zanjo opravljajo delo, niso kakšni posebej občutljivi osebni podatki, ki ne bi bili v zvezi z opravljanjem dela. Tudi informacijski pooblaščenec je zaključil, da je delodajalec upravičen do podatka, kdaj je zaposleni vstopil in izstopil z območja, na katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi dolžan opravljati obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje se je sodišče prve stopnje v podkrepitev svoje pravilne presoje o dopustni uporabi podatkov utemeljeno sklicevalo še na splošno določbo 4. člena ZDR-1, ki definira delovno razmerje. Po tej določbi se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem opravlja delo pod njegovim nadzorom.
subrogacija - zakonita subrogacija - pravni posel - pogodbena subrogacija - izpolnitev obveznosti za drugega - pravni interes za izpolnitev obveznosti
Če izpolni tujo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami. Upnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolžnikom in izpolniteljem, sklenjeni pred izpolnitvijo. Subrogacija izpolnitelja v pravice upnika nastopi v teh primerih ob izpolnitvi (274. člen OZ). Če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami (275. člen OZ).
Pravnemu interesu tožnika po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza njegova želja, da bi (tožena stranka ali) tožnik ohranil poslovne odnose z omenjeno avstrijsko družbo.
Namen določbe 275. člena OZ je, da prenos upnikovih pravic z upnika na izpolnitelja nastopi ex lege, na podlagi samega zakona, in da upniku in izpolnitelju ni treba skleniti posebnega razpolagalnega posla (cesije) za prenos pravic. Tretji je upravičen izpolniti namesto dolžnika tako, da vstopi v pravni položaj upnika, samo če obstaja pravni interes za izpolnitev. Pravni interes lahko izvira iz posebnega pravnega posla, ki je sklenjen med izpolniteljem in upnikom oziroma dolžnikom (pogodbena subrogacija). Pravni interes pa lahko izhaja tudi iz druge pravne podlage.
ZFPPIPP člen 305, 305/1, 305/2, 308, 308/1, 308/2, 308/2-2.
napotitev na pravdo - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - napotitveni sklep - pravni interes - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe - prerekana ločitvena pravica - prerekana terjatev - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatvena tožba - dajatvena sodba - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve
Glede na napotitveni sklep z dne 3. 10. 2017, s katerim je stečajno sodišče na pravdo napotilo tožečo stranko, je pomembno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi uveljavljanja prerekane ločitvene pravice. Čim je na pravdo napoten upnik, mora namreč tožbo vložiti po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP.
Nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da se prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki narekuje dolžnost vložitve dajatvene tožbe) nanaša le na primere, ko je prerekana samo ločitvena pravica in ne tudi sama terjatev, pa negira že drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki določa, da če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu).
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je besedilo drugega odstavka 9. člena Pogodbe jasno - z njim se je tožena stranka tožeči stranki zavezala plačati stroške, ki so slednji nastali v zvezi s to transakcijo v višini 10.000,00 EUR. Skladno z določbo prvega odstavka 82. člena OZ jo je torej uporabilo tako, kot se glasi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi jezikovne razlage pravilno presodilo, da ne more slediti razlagi tožene stranke, da gre v primeru stroškov iz drugega odstavka 9. člena Pogodbe za stroške, ki naj bi tožeči stranki nastali po sklenitvi Pogodbe. Iz besedila citiranega pogodbenega določila („Stranki soglašata, da bo kupec, v roku 15 dni po začetku učinkovanja te Pogodbe v skladu z 12. členom, prodajalcu povrnil stroške, ki so nastali prodajalcu v zvezi s to transakcijo v višini 10.000,00 EUR. Stranki se izrecno dogovorita in potrjujeta, da ta znesek ne predstavlja plačila kupnine za delež.“) namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja, da gre za stroške, ki bodo šele nastali; gre za stroške, ki so ob podpisu Pogodbe že nastali.
OZ člen 9, 352, 352/1. ZPP člen 188, 188/2, 188/3, 339, 339/1.
odškodninski zahtevek - navadna škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - nastanek škode - seznanitev oškodovanca z obsegom škode
Teoretično izhodišče, da mora oškodovanec v primeru, ko zve za škodni dogodek, sam poskrbeti, da zve za škodo in njen obseg, ne pomeni, da subjektivni zastaralni rok teče od seznanitve s škodnim dogodkom, kot je to zmotno presodilo prvostopenjsko sodišče. Pritožnica pravilno opozarja, da zakon ne določa roka, v katerem bi oškodovanec moral poskrbeti za to, da bi izvedel za škodo in njen obseg, temveč začetek teka subjektivnega zastaralnega roka postavi v trenutek, ko oškodovanec ve za oba pogoja oziroma ko bi glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za oba pogoja (tj. da oškodovanec ve za škodo in da ve za njenega povzročitelja). Začetek teka subjektivnega zastaralnega roka je torej (med drugim) vezan na zavedanje o škodi, škode pa se ni mogoče zavedati, dokler ta ne nastane. Nastanek škodnega dogodka in nastanek škode namreč nujno ne sovpadata. Škodljive posledice oziroma škoda so lahko v posameznih primerih znane šele pozno po škodnem dogodku. Pogoj za začetek teka zastaralnega roka je izpolnjen, ko se škoda oziroma njen obseg stabilizira.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032704
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 68. ZZZDR člen 56, 56/2.
spor majhne vrednosti - dobava vode - odklop vode - uporaba solastne stvari - stroški solastne stvari - solidarna obveznost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine - ugovor pasivne legitimacije - stroški preživljanja
Strošek dobave pitne vode, med katerega se uvršča tudi strošek odklopa in priklopa zaradi neplačila terjatve, spada med redne stroške uporabe solastne stvari, zato je tožnica kot solastnica nepremičnine za njegovo plačilo zavezana že na podlagi 68. člena SPZ. Hkrati njena odgovornost za plačilo izvira iz kogentne določbe drugega odstavka 56. člena ZZZDR, po katerem za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata oba zakonca nerazdelno tako s skupnim kot s svojim posebnim premoženjem.
Dobavo tekoče vode v objektu, v katerem toženka živi s svojo družino, je nedvomno mogoče uvrstiti med stroške, potrebne za preživljanje družine.
nekvalitetno izvedena dela - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - listina kot del trditvene podlage tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov
Dejstvo, da delo ni bilo izvedeno oziroma, da je bilo delo, ki je bilo izvedeno, izvedeno pomanjkljivo izhaja tudi iz Zapisnika o sprejemu in izročitvi del ter dokončnem obračunu podopolagalskega dela z dne 21. 3. 2016. Navedeni zapisnik je podpisala tudi tožeča stranka oziroma njen zakoniti zastopnik, ki glede na zapis nadzornika pod tč. 9 na zapisnik ni imel pripomb. Držijo sicer pritožbene navedbe, da je tožeča stranka trdila, da je zapisnik sicer podpisala, vendar naj bi v zadnji vrstici tč. 9 (morebitne opombe prisotnih) zakoniti zastopnik tožeče stranke lastnoročno zapisal: »seznanjen z zapisnikom, a ga v celoti ne potrjujem«. Do navedenega se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni konkretno opredelilo, a po oceni pritožbenega sodišča slednje ni ključno za odločitev in ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Namreč tudi, če tožeča stranka v zapisniku ni v celoti potrdila ugotovitev nadzornika, zapisnik potrjuje, da je bila z ugotovitvami nadzornika seznanjena. Glede na to bi jim lahko takoj tudi konkretno ugovarjala (v čem zapisnika ne potrjuje oziroma s katerimi ugotovitvami se ne strinja), česar ni storila, saj njen zapis ni tak, poleg tega je nerazumljiv in nečitljiv. Navsezadnje pa je zapisnik le eden od dokazov, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo temeljilo na več izvedenih dokazih, zlasti zaslišanju nadzornika in novega izvajalca oziroma podizvajalca, ter celoviti dokazni oceni le-teh.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri sklepanju kompenzacije ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Gre za pravni standard, pri čemer sta v drugem odstavku 6. člena OZ navedeni dve najpomembnejši merili in sicer pravila stroke in običaji. Po oceni sodišča prve stopnje je tožena stranka ravnala po danem poslovnem običaju in praksi med udeleženkami, primerno, razumno in pričakovano s tem, ko je zaposlena pri toženi stranki M. D. preverila žig in podpis svojega upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00033083
ZIZ člen 41a. ZM člen 16. ZPP člen 328, 328/1, 337, 337/1, 337/4, 481, 482, 483.
predlog za izvršbo - solidarno poroštvo - predložitev menice v izvirniku - menica - regresna pravica - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - nedovoljena pritožbena novota - popravni sklep - očitna pomota
Tudi, če bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo 41.a člena ZIZ, to upnika ne bi omejevalo, da vloži "klasični" izvršilni predlog pri Okrajnem sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino. Glede na navedeno ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi nepredložitve izvirnika menice, tožbo zavreči.
Iz obrazložitve popravnega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje sodbo sodišča prve stopnje z njim popravilo tako, da je iz I. točke izreka sodbe izbrisalo besedno zvezo "v 3. točki izreka". Gre za očitno pisno pomoto, saj je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe pred tem sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka razveljavilo. Glede na to je očitno, da v nadaljevanju, ko je odločalo o izvršilnih stroških, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožniku, ni več odločalo o prej razveljavljeni 3. točki izreka sklepa o izvršbi, temveč o stroškovnem delu zahtevka.