odlog izvršbe na predlog dolžnika - izboljšanje finančnega stanja prosilca
Na podlagi ugotovitev, da je dolžnik v predlogu za odlog izvršbe zatrjeval, da si bo v času do avgusta 2020 finančno opomogel in bo lahko takrat upniku poravnal izterjevani dolg, je sodišče prve stopnje, pravilno zaključilo, da niso podani pogoji za odlog izvršbe.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3.. BBHSZ člen 36, 36/3.
starostna pokojnina - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja
Določilo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo določa, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju, z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje velja to tudi za t.i. samostojne pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. Ravno slednje pa je izkazano v predmetnem sporu, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je tuji nosilec PIZ tožniku odmeril pokojnino na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju z Republiko Avstrijo, se že priznana pokojnina v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma ne preračuna na način, da bi bil tožnik upravičen do priznanja pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine tudi v Republiki Sloveniji, temveč slednja ostane obveznost nosilca PIZ v BIH, ki je tožniku priznal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine z upoštevanjem tako avstrijske kot slovenske zavarovalne dobe.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - test sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - trajanje ukrepa
Izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, zakaj je potrebno podaljšanje začasnega zavarovanja za znesek 554.572,05 EUR (očitek v preiskavi), ko pa obtožba očita premoženjsko korist 363.025,86 EUR. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep v izreku spremenilo tako, da je znesek 554.572,05 EUR nadomestilo z zneskom 363.025,86 EUR.
Znesek vrednosti premoženja, na katerega se ukrep nanaša, tudi če zanemarimo zmanjšanje vrednosti osebnih vozil, le za 1,7 % presega očitek pridobljene premoženjske koristi po obtožbi, torej ne bistveno. Ker premoženje obtoženi in njegovi sorodniki še lahko uporabljajo, ukrep še vedno prestane test sorazmernosti.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - izrek varstvenega ukrepa - vsebina odločitve - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - prostorska zasedenost
V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr sodišče v sklepu določi poleg časa zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljše od enega leta, tudi socialnovarstveni zavod, ki naj osebo sprejme. Že gramatikalna razlaga navedene določbe ne podpira stališča predlagateljice, da bi se moral izrek sklepa glasiti (tudi) na katerikoli drugi SVZ z varovanim oddelkom v Sloveniji.
Pritožbeno sodišče ne more slediti izvajanju tožeče stranke, da je bilo potrebno po prejemu dopolnjenega izvedenskega mnenja, le-to v celoti potrebno ponovno, poglobljeno in natančno proučiti, za kar je tožeča stranka porabila ogromno časa in truda. Z osnovnim izvedenskim mnenjem se je tožeča stranka seznanila že pred tem, iz krajše dopolnitve izvedenskega mnenja pa je razvidno, da dokazna tema predmetne dopolnitve po vsebini ni presegala dokazne teme osnovnega mnenja, da bi bil potreben poglobljen in izčrpen študij dopolnilnega mnenja. Tožeča stranka je zato upravičena do povračila stroškov za sporno "vlogo" le v višini 50 točk, skladno s 3. točko tar. št. 39.
izpodbojno pravno dejanje - paulijanska tožba (actio pauliana) - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - insolventnost dolžnika - ožje povezane osebe - obseg premoženja - trditveno in dokazno breme - nesklepčnost trditev - nekonkretizirane trditve - materialno procesno vodstvo - ugotovitev dejstev izven trditvene podlage - nadomeščanje trditev z dokazi - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - objektivne meje pravnomočnosti - (ne)učinek res iudicata - vezanost na pravnomočno sodbo - nujno sosporništvo - načelo najugodnejšega dejanja - razlog za prekinitev postopka
Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost. Če (poznejši) stečajni dolžnik v času sklepanja posla ni bil insolventen, posel ni izpodbojen, ne glede na to, kako vpliva ali bi lahko vplival na stečajno maso. Breme dokazovanja, da oseba ni insolventna, je na stranki, ki izpodbija pravno dejanje.
Ker sta toženca nujna sospornika, se v skladu z načelom najugodnejšega procesnega dejanja učinek pritožbe prvega toženca razteza tudi na drugo toženko, čeprav se ni pritožila.
Listine lahko nadomestijo trditve le v izjemnih primerih, ko gre za visoko strokovne navedbe ali obsežne strokovne podatke.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - splošni pogoji poslovanja - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - potrošnik - enostranska sprememba pogojev - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbenega določila - finančni instrumenti - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - sprememba cene - nepredvidljive okoliščine - negativno stanje - priznano dejstvo - izpolnitveni pomočnik - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka
Parcialen prevod splošnih pogojev, ki predstavljajo avtonomno materialno pravo, ne more služiti kot materialnopravna podlaga za odločitev, saj vedno obstaja možnost, da preostali, neprevedeni del splošnih pogojev vsebuje določilo, ki v določenih primerih izključuje uporabo prevedenih členov oziroma omejuje njihovo uporabo.
Četudi bi bili Splošni pogoji X. tožencu v celoti na voljo v slovenskem jeziku in bi iz njih izhajalo, da je banka X. imela pravico na njihovi podlagi enostransko spremeniti cene že opravljenih poslov za nazaj, Splošnih pogojev X. v navedenih delih v razmerju do toženca (potrošnika) ne bi bilo mogoče uporabiti zaradi njihove nepoštenosti in posledične ničnosti.
ZPP člen 115, 115/2, 140, 140/1, 224, 224/4, 279c, 279c/3, 279č. OZ člen 432.
vročanje po članu gospodinjstva - osebna vročitev - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - pogoji za preložitev naroka - izvedba naroka v odsotnosti stranke - pristop k dolgu
Prva toženka ni izkazala upravičenih razlogov za preložitev naroka. O tem sodišče nobene od strank ni dolžno obveščati. Če namreč stranka ne prejme obvestila sodišča o preložitvi, to pomeni, da bo sodišče narok opravilo. Če se stranka naroka ne udeleži, mora trpeti morebitne škodljive posledice svoje odsotnosti.
Pravna posledica pristopa k dolgu je, da podpisnik pogodbe upniku odgovarja tako kot dolžnik, to je prva tožena stranka, kot tudi pristopnika k dolgu, mož in sin.
V skladu s 363. členom ZPP je pritožba, kot redno pravno sredstvo dovoljena le zoper odločitve sodišča prve stopnje in ne zoper procesne odločitve pritožbenega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036023
OZ člen 58. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev stanovanja - ugotovitev solastninske pravice - dogovor o nastanku solastninske pravice - nesklepčnost nasprotne tožbe - teorija o realizaciji pogodbe - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti
Tožnik glede zatrjevane solastninske pravice tožencev do prekinitve postopka ni podal navedb, prav tako sodišče prve stopnje še ni izvedlo dokaznega postopka. Posledično bi bilo nesmotrno in neekonomično, da bi dve sodišči istočasno ugotavljali zatrjevano solastninsko pravico in istočasno izvajali iste dokaze.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 12.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - odpoved dediščini - čista vrednost zapuščine - možnost poplačila terjatve - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo
Glede na pritožbene navedbe v smeri, da je bila dolžnikova pokojna mati prezadolžena, se v obravnavanem primeru pokaže kot bistveno vprašanje, ali je čista vrednost zapuščine pozitivna, da se z njo lahko izboljšajo možnosti poplačila upnikov. Če bi se izkazalo, da je vrednost zapustničinega premoženja, v povezavi s stroški unovčenja in nesorazmernim podaljšanjem trajanja insolvenčnega postopka, zanemarljiva, to lahko vpliva na odločitev v tej zadevi. Odpoved dediščini sicer nedvomno predstavlja kršitev obveznosti dolžnika, vendar je pri odločitvi o ugovoru treba pretehtati tudi pomen kršitve tako v luči namena odpusta kot tudi poplačila upnikov.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pogodba o finančnem leasingu - najemno razmerje - podnajemniško razmerje - odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja - ugovor tretjega - ovira za opravo izvršbe
Vsak neposredni posestnik, ki svojo posest stvari črpa na izvedeni pravici, t.j. na pravici nelastnika, ki je pravico do določenega razpolaganja s stvarjo pridobil od lastnika (kot npr. najemnik leasingojemalca ali podnajemnik, kar sta tožeči stranki), je že ob sklenitvi zadevnega pravnega posla z nelastnikom seznanjen z dejstvom, da utegne biti njegova posest odvisna od primarnega razmerja njegovega pogodbenega partnerja z lastnikom. Okoliščina, da je nepremičnina, ki se v izvršilnem postopku izroča lastniku, v posesti tretjega in ne dolžnika, ne preprečuje izvršbe.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj pridobi enostransko oblikovalno upravičenje odpovedati vse najemne in zakupne pogodbe, ne da bi bilo zato treba sprožiti kakršenkoli dodatni sodni postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035688
KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2, 57, 58. URS člen 29.
kaznivo dejanje razžalitve - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - negativna vrednostna ocena - napad na čast in dobro ime
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi zavrnilo dokazne predloge obdolženega, ki izhajajo iz točke 3 napadene sodbe ter takšno svojo odločitev v napadeni sodbi ustrezno obrazložilo.
ZPIZ-2 člen 15, 116, 406, 406/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.. ZPIZ-1 člen 18.
lastnost zavarovanca
Po 1. odstavku 37. člena ZPIZ-2B lahko z delom ali z dejavnostjo nadaljujejo uživalci pokojnin iz 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2, če ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje v skladu s spremenjenim 3. odstavkom 116. člena ZPIZ-2B za najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko, oziroma po 15. členu ZPIZ-2 najmanj četrtino zavarovalnega časa. V kolikor uživalci pokojnin niso postopali po navedeni določbi ZPIZ-2B in se sami niso vključili v obvezno zavarovanje, je bil toženi zavod dolžan po uradni dolžnosti ugotoviti lastnost zavarovanca od 1. 1. 2016 dalje in od istega dne naprej dajatev izplačevati v sorazmerni višini. Po 1. alineji 3. odstavka 116. člena ZPIZ-2B se uživalcem starostne pokojnine, ki na območju RS kot zavarovanci po 15. členu ZPIZ-2 opravljajo dejavnost najmanj četrtino polnega zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine v višini 75 %. ZPIZ-2B je začel veljati s 1. 1. 2016, uživalci pokojnin so bili status zavarovanca dolžni uskladiti do 31. 1. 2016 in se posledično sorazmerni del pokojnine izplačuje od 1. 1. 2016 dalje.
pranje denarja - prikrivanje izvora denarja - subjektivni element kaznivega dejanja - krivda pri sostorilstvu
Obdolženec je zanikal, da je vedel, da s svojim ravnanjem, ko je dopustil, da R. P. na njegova transakcijska računa nakazuje posamezne v obtožbi navedene zneske denarja, te je pa zatem dvignil in jih izročal P., le temu omogoča zakrivanje nezakonitega izvora denarja in je v tako posledico pristal, izvedeni dokazi pa njegovega zagovora po pravilni presoji prvostopnega sodišča niso ovrgli s stopnjo gotovosti, ki je potrebna za obsodilni izrek. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo obdolženčevo ravnanje sicer v objektivnem pogledu primerno za zakritje nezakonitega izvora denarja, vendar bi za njegovo krivdo bilo potrebno ugotoviti ne samo, da bi se moral in mogel zavedati, da je bil denar, ki ga je prejemal na svoja transakcijska računa pridobljen s kaznivim dejanjem, temveč mu dokazati, da se je zavedal, da bo s tem, kar bo naredil, prikril deliktni izvor denarja in je takšno posledico hotel oziroma je na to pristal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00033175
ZZVZZ člen 23, 23/1, 63, 63/1, 63/2, 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3, 69, 78, 78/1. ZZDej člen 3, 3/2, 4, 31, 38, 38/1, 42, 44, 44f, 44f/3. ZPacP člen 9, 9/2. OZ člen 20, 22, 22/3, 24, 623, 623/2. URS člen 51.
javno zbiranje ponudb - vabilo k dajanju ponudb - neizbrani ponudnik - sklenitev pogodbe - koncesija - javna služba - financiranje iz javnih sredstev - obvezno zdravstveno zavarovanje - odškodnina - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - zdravstveno varstvo - izvajalec zdravstvene dejavnosti - zasebna zdravstvena dejavnost
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena oziroma 24. člen oziroma drugi odstavek 623. člena OZ). V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj, 20. člen OZ). Javna zdravstvena služba obsega zdravstvene storitve, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo v javnem interesu država in lokalne skupnosti in ki se, temelječe na načelu solidarnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zagotavljajo kot pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja (katerega nosilec je ZZZS - tožena stranka) ter se v celoti ali deloma financirajo iz javnih sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 3. člena in 4. člen ZZDej ter 69. člen ZZVZZ). Zasebna zdravstvena dejavnost pa obsega zdravstveno dejavnost, ki se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov zdravstvenih storitev ali preko njihovih zavarovalnic. Te storitve izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo na pridobiten način (prvi odstavek 38. člena ZZDej). Tožena stranka lahko zato financira le tiste izvajalce zdravstvenih storitev, ki so vključeni v mrežo izvajalcev javne zdravstvene službe (prvi odstavek 64. člena ter 69. člen ZZVZZ).V to mrežo so vključeni tako javni izvajalci kot tudi zasebniki, ki imajo koncesijo. Pridobitev koncesije torej pomeni vključitev v mrežo javne zdravstvene službe in s tem financiranje koncesijske dejavnosti iz javnih sredstev (prvi odstavek 4. in 41. člena ter tretji odstavek 44.f člena ZZDej).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034487
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/2, 267/3. URS člen 22. Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju člen 35. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-4. OZ člen 86.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - pravica do odstopa od pogodbe - obvestilo zavarovalnice - pojasnilna dolžnost - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti
Ničnost celotne pogodbe ne bi bila ustrezna sankcija za kršitev tožničine pravice do pouka o možnosti za odstop od pogodbe, predvsem ne v primeru, če podani pouk ni (povsem ustrezen in) pravočasen. V tem oziru pritožbeno sodišče pritrjuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da bi se v primeru nepravočasnega pouka pravica stranke do odstopa od pogodbe le ustrezno podaljšala, saj je bistvo ureditve v zagotovitvi, da zavarovalec prejme jasno informacijo glede pravice do odstopa in da ima na tej podlagi možnost omenjeno pravico (ob ustrezno dolgem razmisleku 14 do 30 dni) tudi izkoristiti.
Sodišče EU je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage Pogodb in veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije, kar pomeni, da je namen oziroma smisel postavitve predhodnega vprašanja Sodišču EU v iskanju razlage (nejasne) evropske določbe (Sodišče EU je pristojno za odločanje o razlagi ali veljavnosti akta Unije, za razlago nacionalne zakonodaje pa je pristojno izključno nacionalno sodišče; primerjaj 267. člen PDEU). Ker v konkretnem primeru ne gre za to, pritožbeno sodišče potrebe po zahtevi za izdajo predhodne odločbe, katerega smisel je v preprečevanju napačne interpretacije evropskega prava oziroma v razjasnitvi kakšnega vidika razlage prava Unije, ne vidi. Nepomembno pa ni niti dejstvo, da pritožba omenjene zahteve ne utemeljuje niti z navedbami o tem, s kakšnim vprašanjem o evroskladni razlagi sporne določbe evropske direktive naj bi se bilo nacionalno pritožbeno sodišče dolžno obrniti na Sodišče EU.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - fiksna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Ker toženka v pritožbi zatrjuje, da je pogodbo ohranjala v veljavi do 30. 1. 2015, petdnevnega roka iz omenjenega dopisa, na katerega se je tožnica sicer odzvala 4. 2. 2015, pa ni mogoče šteti kot fiksnega, ne drži pritožbena teza, da je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Ker do odstopa od pogodbe nesporno ni prišlo in je tožnica svojo obveznost v celoti izpolnila, že načelo vestnosti in poštenja terja, da svojo pogodbeno obveznost izpolni tudi toženka.
odškodninska odgovornost - servis vozila - profesionalna skrbnost - pravica do izjave - dokazna ocena - dokazni standard
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS je lahko kršena le v primeru, če se nanaša na nemožnost obravnavanja nekega indica ali dokaza, ki lahko vpliva na ugotovitev pravno odločilne okoliščine v korist pravdne stranke, ki se na omenjeno pravico sklicuje, kar za omenjeni dokaz ne velja.