Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v nasprotju s 3. točko prvega odstavka 318. člena ZPP, saj iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pomotni vpis - poprava pomotnega vpisa - zemljiškoknjižni postopek - ugotovitev obstoja služnostne pravice - izbrisna tožba - materialnopravno napačna vknjižba - skupna lastnina - odstop zadeve drugemu sodišču - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je trdila, da je sporna vknjižba napačna iz materialnopravnega razloga in s tožbenim zahtevkom zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega ZK stanja. V obravnavanem primeru to pomeni, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti (le) na navedbo (pravzaprav domnevo) tožeče stranke, da je skupno lastnino vzpostavil računalniški program, poleg tega pa stranki ni mogoče odvzeti pravice, da se odloči o njenem tožbenem zahtevku. Sodišče ni vezano na trditve, ampak na tožbeni zahtevek, o katerem mora odločiti.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - fiksna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Ker toženka v pritožbi zatrjuje, da je pogodbo ohranjala v veljavi do 30. 1. 2015, petdnevnega roka iz omenjenega dopisa, na katerega se je tožnica sicer odzvala 4. 2. 2015, pa ni mogoče šteti kot fiksnega, ne drži pritožbena teza, da je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Ker do odstopa od pogodbe nesporno ni prišlo in je tožnica svojo obveznost v celoti izpolnila, že načelo vestnosti in poštenja terja, da svojo pogodbeno obveznost izpolni tudi toženka.
odškodninska odgovornost - servis vozila - profesionalna skrbnost - pravica do izjave - dokazna ocena - dokazni standard
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS je lahko kršena le v primeru, če se nanaša na nemožnost obravnavanja nekega indica ali dokaza, ki lahko vpliva na ugotovitev pravno odločilne okoliščine v korist pravdne stranke, ki se na omenjeno pravico sklicuje, kar za omenjeni dokaz ne velja.
Dejansko stanje glede obstoja dogovora, da bo toženec tožniku plačal manjkajoči znesek kupnine za rovokopač, ko bo tožnik na toženca prepisal lastništvo prikolice.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca - brezposelnost preživninskega zavezanca - pritožbene novote - časovne meje pravnomočnosti
Časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še lahko upošteva pri izdaji odločbe. Pravnomočnost se ne nanaša na tisto in ne zajema tistega, kar se je zgodilo kasneje (po zaključku zadnjega naroka).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037556
ZDZdr člen 74, 74/1, 75, 75/1.
namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - demenca - ogrožanje življenja in zdravja
Vprašanje, ali strokovni sklepi izvedenca pomenijo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 74. člen ZDZdr, je stvar pravnega vrednotenja, ki je pridržano sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034487
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/2, 267/3. URS člen 22. Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju člen 35. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-4. OZ člen 86.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - pravica do odstopa od pogodbe - obvestilo zavarovalnice - pojasnilna dolžnost - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti
Ničnost celotne pogodbe ne bi bila ustrezna sankcija za kršitev tožničine pravice do pouka o možnosti za odstop od pogodbe, predvsem ne v primeru, če podani pouk ni (povsem ustrezen in) pravočasen. V tem oziru pritožbeno sodišče pritrjuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da bi se v primeru nepravočasnega pouka pravica stranke do odstopa od pogodbe le ustrezno podaljšala, saj je bistvo ureditve v zagotovitvi, da zavarovalec prejme jasno informacijo glede pravice do odstopa in da ima na tej podlagi možnost omenjeno pravico (ob ustrezno dolgem razmisleku 14 do 30 dni) tudi izkoristiti.
Sodišče EU je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage Pogodb in veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije, kar pomeni, da je namen oziroma smisel postavitve predhodnega vprašanja Sodišču EU v iskanju razlage (nejasne) evropske določbe (Sodišče EU je pristojno za odločanje o razlagi ali veljavnosti akta Unije, za razlago nacionalne zakonodaje pa je pristojno izključno nacionalno sodišče; primerjaj 267. člen PDEU). Ker v konkretnem primeru ne gre za to, pritožbeno sodišče potrebe po zahtevi za izdajo predhodne odločbe, katerega smisel je v preprečevanju napačne interpretacije evropskega prava oziroma v razjasnitvi kakšnega vidika razlage prava Unije, ne vidi. Nepomembno pa ni niti dejstvo, da pritožba omenjene zahteve ne utemeljuje niti z navedbami o tem, s kakšnim vprašanjem o evroskladni razlagi sporne določbe evropske direktive naj bi se bilo nacionalno pritožbeno sodišče dolžno obrniti na Sodišče EU.
Domneva o popolnosti in resničnosti podatkov, ki so vneseni v javno listino je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje, saj bi s tem izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko. Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbi zatrjevano dejstvo, da vročilnice ni podpisala oseba, ki je poštnemu uslužbencu ob vročitvi dala vtis, da gre za pooblaščenko tožene stranke, je bilo tako v celoti na strani tožene stranke. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00035065
ZPP člen 154, 154/2, 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 22, 22/4.
odškodninska odgovornost - višina premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - ravnanje sodišča ob pomanjkljivi trditveni podlagi - materialno procesno vodstvo - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - presežna dela - posebne gradbene uzance - fiksna cena - fiksni stroški - stroški postopka - odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - zamuda - odgovornost naročnika za zamudo - uvedba v delo - neprerekana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Sodna praksa je zavzela jasno stališče, da sodišče ni dolžno brskati po obsežnih prilogah sodnega spisa, ki jih predložijo stranke in iz njih izpeljevati trditvene podlage, torej samo iskati pravnorelevantna dejstva.
Zahteva, da bi sodišče moralo v takšnem primeru tožečo stranko usmerjati glede podajanja dodatne trditvene podlage in dokazov, da bi z zahtevkom lahko uspela, pa presega okvir materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. Treba je upoštevati že zavzeto stališče v sodni praksi, da materialno procesno vodstvo ni neomejeno in da ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank, kakor tudi da ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo.
ZFPPIPP člen 395, 395/2. URS člen 14, 15, 33, 36. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - sklep o prodaji nepremičnin - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
Pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave ni absolutna. Upniki in dolžnik svoje pravice uresničujejo z zoženim dometom, tako da pri izvrševanju pravice enega ne pride do prekomernega posega v pravico drugega. Nedvomno je prodaja nepremičnin (in s tem unovčenje stečajne mase) oteženo v primeru, ko je nepremičnina zasedena. Ob konkurirajočih si pravicah upnikov in dolžnika je treba pretehtati položaj obeh strani. Glede na okoliščine konkretnega primera je tehtnico na stran upnikov prevesilo trajanje tega postopka, ki se je začel že leta 2015. V tej luči se pokaže, da je izpraznitev stanovanja za dolžnika pričakovana posledica, na katero mora računati že dlje časa.
Izhodišče sodišča prve stopnje, da se v primeru, kadar sodišče tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa, šteje, da je tožeča stranka v pravdi propadla in je dolžna nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, je pravilno in skladno s sodno prakso v podobnih primerih.
Pritožbeno sodišče ne more slediti izvajanju tožeče stranke, da je bilo potrebno po prejemu dopolnjenega izvedenskega mnenja, le-to v celoti potrebno ponovno, poglobljeno in natančno proučiti, za kar je tožeča stranka porabila ogromno časa in truda. Z osnovnim izvedenskim mnenjem se je tožeča stranka seznanila že pred tem, iz krajše dopolnitve izvedenskega mnenja pa je razvidno, da dokazna tema predmetne dopolnitve po vsebini ni presegala dokazne teme osnovnega mnenja, da bi bil potreben poglobljen in izčrpen študij dopolnilnega mnenja. Tožeča stranka je zato upravičena do povračila stroškov za sporno "vlogo" le v višini 50 točk, skladno s 3. točko tar. št. 39.
gospodarska prodajna pogodba - prodaja blaga - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljeni informativni dokazi - izdaja odločbe brez izvedbe naroka
Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Ni namreč pojasnila, kako je praviloma potekalo naročanje posameznih dobav blaga in kako njegov prevzem ter kako in zakaj naj bi prišlo do prevzema blaga s strani nepooblaščenih oseb oziroma kdo so osebe, ki naj bi za toženo stranko nepooblaščeno prevzemale blago. Te trditve bi tožena stranka lahko oziroma morala navesti še posebno glede na to, da je poslovno sodelovanje med pravdnima strankam potekalo od leta 2012 dalje in ni šlo le za enkratni posel. Ker tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z uveljavljenim ugovorom ni zadostila, tudi ni uspela zasejati dvoma v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035688
KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2, 57, 58. URS člen 29.
kaznivo dejanje razžalitve - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - negativna vrednostna ocena - napad na čast in dobro ime
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi zavrnilo dokazne predloge obdolženega, ki izhajajo iz točke 3 napadene sodbe ter takšno svojo odločitev v napadeni sodbi ustrezno obrazložilo.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pogodba o finančnem leasingu - najemno razmerje - podnajemniško razmerje - odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja - ugovor tretjega - ovira za opravo izvršbe
Vsak neposredni posestnik, ki svojo posest stvari črpa na izvedeni pravici, t.j. na pravici nelastnika, ki je pravico do določenega razpolaganja s stvarjo pridobil od lastnika (kot npr. najemnik leasingojemalca ali podnajemnik, kar sta tožeči stranki), je že ob sklenitvi zadevnega pravnega posla z nelastnikom seznanjen z dejstvom, da utegne biti njegova posest odvisna od primarnega razmerja njegovega pogodbenega partnerja z lastnikom. Okoliščina, da je nepremičnina, ki se v izvršilnem postopku izroča lastniku, v posesti tretjega in ne dolžnika, ne preprečuje izvršbe.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj pridobi enostransko oblikovalno upravičenje odpovedati vse najemne in zakupne pogodbe, ne da bi bilo zato treba sprožiti kakršenkoli dodatni sodni postopek.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 12.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - odpoved dediščini - čista vrednost zapuščine - možnost poplačila terjatve - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo
Glede na pritožbene navedbe v smeri, da je bila dolžnikova pokojna mati prezadolžena, se v obravnavanem primeru pokaže kot bistveno vprašanje, ali je čista vrednost zapuščine pozitivna, da se z njo lahko izboljšajo možnosti poplačila upnikov. Če bi se izkazalo, da je vrednost zapustničinega premoženja, v povezavi s stroški unovčenja in nesorazmernim podaljšanjem trajanja insolvenčnega postopka, zanemarljiva, to lahko vpliva na odločitev v tej zadevi. Odpoved dediščini sicer nedvomno predstavlja kršitev obveznosti dolžnika, vendar je pri odločitvi o ugovoru treba pretehtati tudi pomen kršitve tako v luči namena odpusta kot tudi poplačila upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00035988
ZPP člen 70, 70-6, 165, 165/3, 247, 339, 339/2, 339/2-14, 355, 355/1. OZ člen 6, 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - strokovna napaka pri zdravljenju - malomarno zdravljenje - potek zdravljenja - zapleti pri posegu - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - poklicna dejavnost - spoznavna stiska - preprečevanje okužbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - nepristranskost izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - zahteva za izločitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - tuj izvedenec - nepopolno izvedensko mnenje
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme o dejstvih, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in vzročni zvezi med tem ravnanjem in nastalo škodo, sicer na pacientu, a pri presoji pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, je treba izhajati iz razumnih in ne prestrogih zahtev. Zadošča, če pacient v tožbi poda trditve, na podlagi katerih sodišče lahko domneva o obstoju nedopustnega ravnanja. Na zdravstveni ustanovi pa je dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja.
Da izvedenec na videz pozna kirurga, ki je opravil tožnikovo operacijo (pri kateri je prišlo do domnevne strokovne napake), tako kot pozna vse kirurge v Sloveniji, ne more biti razlog za njegovo izločitev. Golo dejstvo, da je do domnevne zdravniške napake prišlo pri zdravljenju v Sloveniji, tudi ni razlog za postavitev izvedenca iz tujine. Nepopolnost mnenja, ko je ta posledica zmotnega materialnopravnega pristopa sodišča, prav tako ni razlog za ponovitev dokaza z drugim izvedencem.
ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 337/3, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - plačilo obveznosti
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji zastaranja ni ugovarjala niti ne navede v pritožbi, zakaj tega ni storila. Pritožbeno sodišče zato tega ugovora ne more upoštevati.