NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037556
ZDZdr člen 74, 74/1, 75, 75/1.
namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - demenca - ogrožanje življenja in zdravja
Vprašanje, ali strokovni sklepi izvedenca pomenijo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 74. člen ZDZdr, je stvar pravnega vrednotenja, ki je pridržano sodišču.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - fiksna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Ker toženka v pritožbi zatrjuje, da je pogodbo ohranjala v veljavi do 30. 1. 2015, petdnevnega roka iz omenjenega dopisa, na katerega se je tožnica sicer odzvala 4. 2. 2015, pa ni mogoče šteti kot fiksnega, ne drži pritožbena teza, da je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Ker do odstopa od pogodbe nesporno ni prišlo in je tožnica svojo obveznost v celoti izpolnila, že načelo vestnosti in poštenja terja, da svojo pogodbeno obveznost izpolni tudi toženka.
odškodninska odgovornost - servis vozila - profesionalna skrbnost - pravica do izjave - dokazna ocena - dokazni standard
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS je lahko kršena le v primeru, če se nanaša na nemožnost obravnavanja nekega indica ali dokaza, ki lahko vpliva na ugotovitev pravno odločilne okoliščine v korist pravdne stranke, ki se na omenjeno pravico sklicuje, kar za omenjeni dokaz ne velja.
Dejansko stanje glede obstoja dogovora, da bo toženec tožniku plačal manjkajoči znesek kupnine za rovokopač, ko bo tožnik na toženca prepisal lastništvo prikolice.
ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 337/3, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - plačilo obveznosti
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji zastaranja ni ugovarjala niti ne navede v pritožbi, zakaj tega ni storila. Pritožbeno sodišče zato tega ugovora ne more upoštevati.
ZIZ člen 102, 134. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDoh-2 člen 37.
odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in plačilo - letni dodatek k pokojnini - varstveni dodatek - dodatno zavarovanje - premija - prednostno poplačilo - administrativna prepoved - rubljiva sredstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V zvezi z upoštevnostjo prejemkov iz naslova varstvenega in letnega dodatka je sodišče obrazložilo, da je sicer sodna praksa v obdobju pred uveljavitvijo novele ZIZ-J v nekaj primerih res zavzela stališče, da ta dva dodatka ne predstavljata prejemkov, ki bi bili izvzeti iz izvršbe. Vendar pa je šele od uveljavitve novele ZIZ-J v zakonu izrecno določeno, da je treba sklep o izvršbi izvršiti za vse v 37. členu Zakona o dohodnini naštete prejemke, in sicer na način, da se ti pri izvršitvi sklepa seštejejo in se sklep izvrši z upoštevanjem omejitve iz 102. člena ZIZ. Omejitve izvršbe po dotedanjem zakonskem besedilu so se nanašale le na plačo (smiselno pokojnino), in ker je bil v predlogu za izvršbo s strani upnice predlagan rubež 2/3 pokojnine in je bila zgolj v tem obsegu izvršba s sklepom z dne 14. 3. 2003 tudi dovoljena, dolžnik po mnenju sodišča ne more odgovarjati po 134. členu ZIZ, če je izvrševal sklep o izvršbi na način, kot je to določal 102. člen ZIZ pred uveljavitvijo navedene spremembe, saj to, ali lahko sklep o izvršbi izvrši tudi za druge prejemke, do uveljavitve novele ZIZ-J v zakonu ni bilo dovolj jasno opredeljeno.
Dolžnik je mesečne premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja plačeval (pretežno) iz nerubljivega dela prejemkov A. A., to pa smiselno izhaja tudi iz dolžnikovega ugovornega in pritožbenega vztrajanja, da sklepa o izvršbi ni mogel realizirati, ker A. A. rubljivih dohodkov niti ni prejemal. Do vprašanja, kako (če sploh) je dejstvo, da so bile premije odtegnjene iz nerubljivega dela pokojnine, vplivalo na položaj upnice in na njeno možnost realizacije oziroma poplačila preživninske terjatve iz pokojnine A. A. ter na morebitno odgovornost dolžnika za neodtegnjene zneske po 134. členu ZIZ, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
SZ-1 člen 112, 112/4.. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2.. ZPP člen 313, 313/3.
sodna odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno stanovanje - odpovedni rok - rok za izselitev iz stanovanja - začetek teka odpovednega roka
112. člen SZ-1 ureja dva načina odpovedi najemne pogodbe - izvensodno in sodno. Če se pogodba odpove izvensodno (sporazumno), ima najemnik 90 dni časa, da se iz stanovanja izseli; ta rok je kogenten in se pogodbenika v pogodbi ne moreta dogovoriti za krajši rok. Rok prične teči od dneva vročitve sodbe stranki.
Izhodišče sodišča prve stopnje, da se v primeru, kadar sodišče tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa, šteje, da je tožeča stranka v pravdi propadla in je dolžna nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, je pravilno in skladno s sodno prakso v podobnih primerih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - FINANČNO POSLOVANJE - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00035941
ZST-1 člen 1, 1/3, 12a, 12a/5.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - kratkoročna plačilna nesposobnost - možnost poplačila terjatve - neizterljive terjatve - dolžnik v stečaju - trditveno in dokazno breme - podatki AJPES - davčni dolg
Trditveno in dokazno breme za nemožnost vnovčenja kratkoročnih sredstev, ki jih izkazujejo podatki AJPES, je na predlagateljici taksne oprostitve, ki pa tega bremena ni zmogla.
načelo kontradiktornosti - preložitev naroka za glavno obravnavo - opravičilo stranke - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - pravica stranke do sodelovanja v postopku - pravica do vpogleda v spis - pravica stranke do seznanitve z listinami v spisu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stranka se ima pravico seznaniti z dokaznimi listinami nasprotne stranke, da lahko sama presodi, ali se bo njih izjavila.
Če se med stečajnim postopkom pokaže, da posamezne vrste stroškov iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 356. člena v obsegu, vključenem v predračun stroškov, niso več zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, sodišče glede teh vrst stroškov spremeni predračun stroškov. Zaradi spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ki predvideva namesto 19 sedaj 31 mesecev za zaključek predmetnega stečajnega postopka, se povečujejo le tisti stroški, ki so vezani na fiksne mesečne stroške stečajnega postopka (pisarniške stroške upravitelja), ne gre pa za morebitno povišanje posamičnih postavk stroškov.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - prispevek zakonca - vlaganja v posebno premoženje zakonca
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun vlaganj, ampak je potrebna celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi.
Poleg vrednosti toženčevega posebnega premoženja in njegovih višjih dohodkov je na strani tožnice treba upoštevati tudi njeno skrb za gospodinjstvo in za otroka, opravljanje dela v hlevu, skrb za živino in za nakup potrebnih živil ter njeno skrb za ohranitev in povečanje skupnega premoženja.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - test sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - trajanje ukrepa
Izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, zakaj je potrebno podaljšanje začasnega zavarovanja za znesek 554.572,05 EUR (očitek v preiskavi), ko pa obtožba očita premoženjsko korist 363.025,86 EUR. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep v izreku spremenilo tako, da je znesek 554.572,05 EUR nadomestilo z zneskom 363.025,86 EUR.
Znesek vrednosti premoženja, na katerega se ukrep nanaša, tudi če zanemarimo zmanjšanje vrednosti osebnih vozil, le za 1,7 % presega očitek pridobljene premoženjske koristi po obtožbi, torej ne bistveno. Ker premoženje obtoženi in njegovi sorodniki še lahko uporabljajo, ukrep še vedno prestane test sorazmernosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3.. BBHSZ člen 36, 36/3.
starostna pokojnina - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja
Določilo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo določa, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju, z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje velja to tudi za t.i. samostojne pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. Ravno slednje pa je izkazano v predmetnem sporu, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je tuji nosilec PIZ tožniku odmeril pokojnino na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju z Republiko Avstrijo, se že priznana pokojnina v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma ne preračuna na način, da bi bil tožnik upravičen do priznanja pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine tudi v Republiki Sloveniji, temveč slednja ostane obveznost nosilca PIZ v BIH, ki je tožniku priznal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine z upoštevanjem tako avstrijske kot slovenske zavarovalne dobe.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 12.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - odpoved dediščini - čista vrednost zapuščine - možnost poplačila terjatve - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo
Glede na pritožbene navedbe v smeri, da je bila dolžnikova pokojna mati prezadolžena, se v obravnavanem primeru pokaže kot bistveno vprašanje, ali je čista vrednost zapuščine pozitivna, da se z njo lahko izboljšajo možnosti poplačila upnikov. Če bi se izkazalo, da je vrednost zapustničinega premoženja, v povezavi s stroški unovčenja in nesorazmernim podaljšanjem trajanja insolvenčnega postopka, zanemarljiva, to lahko vpliva na odločitev v tej zadevi. Odpoved dediščini sicer nedvomno predstavlja kršitev obveznosti dolžnika, vendar je pri odločitvi o ugovoru treba pretehtati tudi pomen kršitve tako v luči namena odpusta kot tudi poplačila upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00035988
ZPP člen 70, 70-6, 165, 165/3, 247, 339, 339/2, 339/2-14, 355, 355/1. OZ člen 6, 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - strokovna napaka pri zdravljenju - malomarno zdravljenje - potek zdravljenja - zapleti pri posegu - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - poklicna dejavnost - spoznavna stiska - preprečevanje okužbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - nepristranskost izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - zahteva za izločitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - tuj izvedenec - nepopolno izvedensko mnenje
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme o dejstvih, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in vzročni zvezi med tem ravnanjem in nastalo škodo, sicer na pacientu, a pri presoji pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, je treba izhajati iz razumnih in ne prestrogih zahtev. Zadošča, če pacient v tožbi poda trditve, na podlagi katerih sodišče lahko domneva o obstoju nedopustnega ravnanja. Na zdravstveni ustanovi pa je dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja.
Da izvedenec na videz pozna kirurga, ki je opravil tožnikovo operacijo (pri kateri je prišlo do domnevne strokovne napake), tako kot pozna vse kirurge v Sloveniji, ne more biti razlog za njegovo izločitev. Golo dejstvo, da je do domnevne zdravniške napake prišlo pri zdravljenju v Sloveniji, tudi ni razlog za postavitev izvedenca iz tujine. Nepopolnost mnenja, ko je ta posledica zmotnega materialnopravnega pristopa sodišča, prav tako ni razlog za ponovitev dokaza z drugim izvedencem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00033175
ZZVZZ člen 23, 23/1, 63, 63/1, 63/2, 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3, 69, 78, 78/1. ZZDej člen 3, 3/2, 4, 31, 38, 38/1, 42, 44, 44f, 44f/3. ZPacP člen 9, 9/2. OZ člen 20, 22, 22/3, 24, 623, 623/2. URS člen 51.
javno zbiranje ponudb - vabilo k dajanju ponudb - neizbrani ponudnik - sklenitev pogodbe - koncesija - javna služba - financiranje iz javnih sredstev - obvezno zdravstveno zavarovanje - odškodnina - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - zdravstveno varstvo - izvajalec zdravstvene dejavnosti - zasebna zdravstvena dejavnost
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena oziroma 24. člen oziroma drugi odstavek 623. člena OZ). V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj, 20. člen OZ). Javna zdravstvena služba obsega zdravstvene storitve, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo v javnem interesu država in lokalne skupnosti in ki se, temelječe na načelu solidarnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zagotavljajo kot pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja (katerega nosilec je ZZZS - tožena stranka) ter se v celoti ali deloma financirajo iz javnih sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 3. člena in 4. člen ZZDej ter 69. člen ZZVZZ). Zasebna zdravstvena dejavnost pa obsega zdravstveno dejavnost, ki se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov zdravstvenih storitev ali preko njihovih zavarovalnic. Te storitve izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo na pridobiten način (prvi odstavek 38. člena ZZDej). Tožena stranka lahko zato financira le tiste izvajalce zdravstvenih storitev, ki so vključeni v mrežo izvajalcev javne zdravstvene službe (prvi odstavek 64. člena ter 69. člen ZZVZZ).V to mrežo so vključeni tako javni izvajalci kot tudi zasebniki, ki imajo koncesijo. Pridobitev koncesije torej pomeni vključitev v mrežo javne zdravstvene službe in s tem financiranje koncesijske dejavnosti iz javnih sredstev (prvi odstavek 4. in 41. člena ter tretji odstavek 44.f člena ZZDej).
stečaj - stečajna masa - premoženje, izvzeto iz stečajne mase - nedenarna terjatev - izpraznitev in izročitev nepremičnin - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vročanje preko stečajnega upravitelja - neposredno vročanje stranki
Nepremičnina, ki je predmet izročitve in izpraznitve v tem postopku, je bila prodana pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom in v času začetega stečajnega postopka nad dolžnikom ni predstavljala dolžnikovega premoženja in zato tudi ni bila zajeta v stečajno maso. Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik dolžnika le glede premoženja, ki je del stečajne mase, ne pa tudi glede drugega premoženja dolžnika. Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve.
V konkretni zadevi ima upnica po izvršilnem naslovu nedenarno terjatev do dolžnika (terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, katere lastnica je upnica), ki je ni mogoče izraziti v denarnem znesku in posledično nima vpliva na poplačilo terjatev drugih dolžnikovih upnikov iz premoženja stečajne mase. Stečajni postopek nad dolžnikom tako nima vpliva na postopek izterjave te nedenarne terjatve upnice, dolžniku pa poslovna sposobnost v zvezi s to terjatvijo ni omejena. Po podatkih spisa je bil sklep o izvršbi vročen le stečajnemu upravitelju dolžnika, ne pa tudi neposredno dolžniku, da bi se sploh lahko izjasnil glede svoje obveznosti iz izvršilnega naslova. Že iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi upnice ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00035065
ZPP člen 154, 154/2, 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 22, 22/4.
odškodninska odgovornost - višina premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - ravnanje sodišča ob pomanjkljivi trditveni podlagi - materialno procesno vodstvo - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - presežna dela - posebne gradbene uzance - fiksna cena - fiksni stroški - stroški postopka - odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - zamuda - odgovornost naročnika za zamudo - uvedba v delo - neprerekana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Sodna praksa je zavzela jasno stališče, da sodišče ni dolžno brskati po obsežnih prilogah sodnega spisa, ki jih predložijo stranke in iz njih izpeljevati trditvene podlage, torej samo iskati pravnorelevantna dejstva.
Zahteva, da bi sodišče moralo v takšnem primeru tožečo stranko usmerjati glede podajanja dodatne trditvene podlage in dokazov, da bi z zahtevkom lahko uspela, pa presega okvir materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. Treba je upoštevati že zavzeto stališče v sodni praksi, da materialno procesno vodstvo ni neomejeno in da ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank, kakor tudi da ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo.