ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 12.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - odpoved dediščini - čista vrednost zapuščine - možnost poplačila terjatve - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo
Glede na pritožbene navedbe v smeri, da je bila dolžnikova pokojna mati prezadolžena, se v obravnavanem primeru pokaže kot bistveno vprašanje, ali je čista vrednost zapuščine pozitivna, da se z njo lahko izboljšajo možnosti poplačila upnikov. Če bi se izkazalo, da je vrednost zapustničinega premoženja, v povezavi s stroški unovčenja in nesorazmernim podaljšanjem trajanja insolvenčnega postopka, zanemarljiva, to lahko vpliva na odločitev v tej zadevi. Odpoved dediščini sicer nedvomno predstavlja kršitev obveznosti dolžnika, vendar je pri odločitvi o ugovoru treba pretehtati tudi pomen kršitve tako v luči namena odpusta kot tudi poplačila upnikov.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - fiksna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Ker toženka v pritožbi zatrjuje, da je pogodbo ohranjala v veljavi do 30. 1. 2015, petdnevnega roka iz omenjenega dopisa, na katerega se je tožnica sicer odzvala 4. 2. 2015, pa ni mogoče šteti kot fiksnega, ne drži pritožbena teza, da je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Ker do odstopa od pogodbe nesporno ni prišlo in je tožnica svojo obveznost v celoti izpolnila, že načelo vestnosti in poštenja terja, da svojo pogodbeno obveznost izpolni tudi toženka.
odškodninska odgovornost - servis vozila - profesionalna skrbnost - pravica do izjave - dokazna ocena - dokazni standard
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS je lahko kršena le v primeru, če se nanaša na nemožnost obravnavanja nekega indica ali dokaza, ki lahko vpliva na ugotovitev pravno odločilne okoliščine v korist pravdne stranke, ki se na omenjeno pravico sklicuje, kar za omenjeni dokaz ne velja.
Dejansko stanje glede obstoja dogovora, da bo toženec tožniku plačal manjkajoči znesek kupnine za rovokopač, ko bo tožnik na toženca prepisal lastništvo prikolice.
Domneva o popolnosti in resničnosti podatkov, ki so vneseni v javno listino je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje, saj bi s tem izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko. Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbi zatrjevano dejstvo, da vročilnice ni podpisala oseba, ki je poštnemu uslužbencu ob vročitvi dala vtis, da gre za pooblaščenko tožene stranke, je bilo tako v celoti na strani tožene stranke. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00035065
ZPP člen 154, 154/2, 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 22, 22/4.
odškodninska odgovornost - višina premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - ravnanje sodišča ob pomanjkljivi trditveni podlagi - materialno procesno vodstvo - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - presežna dela - posebne gradbene uzance - fiksna cena - fiksni stroški - stroški postopka - odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - zamuda - odgovornost naročnika za zamudo - uvedba v delo - neprerekana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Sodna praksa je zavzela jasno stališče, da sodišče ni dolžno brskati po obsežnih prilogah sodnega spisa, ki jih predložijo stranke in iz njih izpeljevati trditvene podlage, torej samo iskati pravnorelevantna dejstva.
Zahteva, da bi sodišče moralo v takšnem primeru tožečo stranko usmerjati glede podajanja dodatne trditvene podlage in dokazov, da bi z zahtevkom lahko uspela, pa presega okvir materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. Treba je upoštevati že zavzeto stališče v sodni praksi, da materialno procesno vodstvo ni neomejeno in da ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank, kakor tudi da ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo.
SZ-1 člen 112, 112/4.. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2.. ZPP člen 313, 313/3.
sodna odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno stanovanje - odpovedni rok - rok za izselitev iz stanovanja - začetek teka odpovednega roka
112. člen SZ-1 ureja dva načina odpovedi najemne pogodbe - izvensodno in sodno. Če se pogodba odpove izvensodno (sporazumno), ima najemnik 90 dni časa, da se iz stanovanja izseli; ta rok je kogenten in se pogodbenika v pogodbi ne moreta dogovoriti za krajši rok. Rok prične teči od dneva vročitve sodbe stranki.
ZPIZ-2 člen 15, 116, 406, 406/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.. ZPIZ-1 člen 18.
lastnost zavarovanca
Po 1. odstavku 37. člena ZPIZ-2B lahko z delom ali z dejavnostjo nadaljujejo uživalci pokojnin iz 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2, če ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje v skladu s spremenjenim 3. odstavkom 116. člena ZPIZ-2B za najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko, oziroma po 15. členu ZPIZ-2 najmanj četrtino zavarovalnega časa. V kolikor uživalci pokojnin niso postopali po navedeni določbi ZPIZ-2B in se sami niso vključili v obvezno zavarovanje, je bil toženi zavod dolžan po uradni dolžnosti ugotoviti lastnost zavarovanca od 1. 1. 2016 dalje in od istega dne naprej dajatev izplačevati v sorazmerni višini. Po 1. alineji 3. odstavka 116. člena ZPIZ-2B se uživalcem starostne pokojnine, ki na območju RS kot zavarovanci po 15. členu ZPIZ-2 opravljajo dejavnost najmanj četrtino polnega zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine v višini 75 %. ZPIZ-2B je začel veljati s 1. 1. 2016, uživalci pokojnin so bili status zavarovanca dolžni uskladiti do 31. 1. 2016 in se posledično sorazmerni del pokojnine izplačuje od 1. 1. 2016 dalje.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da iz listine z dne 6. 7. 1995, naslovljene „dedni dogovor“, ki sta ga sklenila R. O. in K. M., izhaja, da slednja soglaša z oporočnim razpolaganjem v smislu 81. člena ZDen. Ker pritožnik veljavnosti dedne izjave zakonite dedinje z dne 6. 7. 1995 s pavšalnimi očitki neveljavnosti oziroma ničnosti ni uspel izpodbiti (ne v pravdnem ne v tem postopku), je odločitev sodišča prve stopnje, da nastopi dedovanje na podlagi oporoke z dne 21. 5. 1980, pravilno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037556
ZDZdr člen 74, 74/1, 75, 75/1.
namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - demenca - ogrožanje življenja in zdravja
Vprašanje, ali strokovni sklepi izvedenca pomenijo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 74. člen ZDZdr, je stvar pravnega vrednotenja, ki je pridržano sodišču.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - delavec - opravljanje dela - padec z višine
Po določbi 3. člena ZVZD delavec ni le oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pač pa se kot delavec šteje tudi oseba, ki na kakršenkoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca.
pranje denarja - prikrivanje izvora denarja - subjektivni element kaznivega dejanja - krivda pri sostorilstvu
Obdolženec je zanikal, da je vedel, da s svojim ravnanjem, ko je dopustil, da R. P. na njegova transakcijska računa nakazuje posamezne v obtožbi navedene zneske denarja, te je pa zatem dvignil in jih izročal P., le temu omogoča zakrivanje nezakonitega izvora denarja in je v tako posledico pristal, izvedeni dokazi pa njegovega zagovora po pravilni presoji prvostopnega sodišča niso ovrgli s stopnjo gotovosti, ki je potrebna za obsodilni izrek. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo obdolženčevo ravnanje sicer v objektivnem pogledu primerno za zakritje nezakonitega izvora denarja, vendar bi za njegovo krivdo bilo potrebno ugotoviti ne samo, da bi se moral in mogel zavedati, da je bil denar, ki ga je prejemal na svoja transakcijska računa pridobljen s kaznivim dejanjem, temveč mu dokazati, da se je zavedal, da bo s tem, kar bo naredil, prikril deliktni izvor denarja in je takšno posledico hotel oziroma je na to pristal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00033175
ZZVZZ člen 23, 23/1, 63, 63/1, 63/2, 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3, 69, 78, 78/1. ZZDej člen 3, 3/2, 4, 31, 38, 38/1, 42, 44, 44f, 44f/3. ZPacP člen 9, 9/2. OZ člen 20, 22, 22/3, 24, 623, 623/2. URS člen 51.
javno zbiranje ponudb - vabilo k dajanju ponudb - neizbrani ponudnik - sklenitev pogodbe - koncesija - javna služba - financiranje iz javnih sredstev - obvezno zdravstveno zavarovanje - odškodnina - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - zdravstveno varstvo - izvajalec zdravstvene dejavnosti - zasebna zdravstvena dejavnost
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena oziroma 24. člen oziroma drugi odstavek 623. člena OZ). V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj, 20. člen OZ). Javna zdravstvena služba obsega zdravstvene storitve, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo v javnem interesu država in lokalne skupnosti in ki se, temelječe na načelu solidarnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zagotavljajo kot pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja (katerega nosilec je ZZZS - tožena stranka) ter se v celoti ali deloma financirajo iz javnih sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 3. člena in 4. člen ZZDej ter 69. člen ZZVZZ). Zasebna zdravstvena dejavnost pa obsega zdravstveno dejavnost, ki se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov zdravstvenih storitev ali preko njihovih zavarovalnic. Te storitve izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo na pridobiten način (prvi odstavek 38. člena ZZDej). Tožena stranka lahko zato financira le tiste izvajalce zdravstvenih storitev, ki so vključeni v mrežo izvajalcev javne zdravstvene službe (prvi odstavek 64. člena ter 69. člen ZZVZZ).V to mrežo so vključeni tako javni izvajalci kot tudi zasebniki, ki imajo koncesijo. Pridobitev koncesije torej pomeni vključitev v mrežo javne zdravstvene službe in s tem financiranje koncesijske dejavnosti iz javnih sredstev (prvi odstavek 4. in 41. člena ter tretji odstavek 44.f člena ZZDej).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00035988
ZPP člen 70, 70-6, 165, 165/3, 247, 339, 339/2, 339/2-14, 355, 355/1. OZ člen 6, 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - strokovna napaka pri zdravljenju - malomarno zdravljenje - potek zdravljenja - zapleti pri posegu - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - poklicna dejavnost - spoznavna stiska - preprečevanje okužbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - nepristranskost izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - zahteva za izločitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - tuj izvedenec - nepopolno izvedensko mnenje
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme o dejstvih, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in vzročni zvezi med tem ravnanjem in nastalo škodo, sicer na pacientu, a pri presoji pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, je treba izhajati iz razumnih in ne prestrogih zahtev. Zadošča, če pacient v tožbi poda trditve, na podlagi katerih sodišče lahko domneva o obstoju nedopustnega ravnanja. Na zdravstveni ustanovi pa je dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja.
Da izvedenec na videz pozna kirurga, ki je opravil tožnikovo operacijo (pri kateri je prišlo do domnevne strokovne napake), tako kot pozna vse kirurge v Sloveniji, ne more biti razlog za njegovo izločitev. Golo dejstvo, da je do domnevne zdravniške napake prišlo pri zdravljenju v Sloveniji, tudi ni razlog za postavitev izvedenca iz tujine. Nepopolnost mnenja, ko je ta posledica zmotnega materialnopravnega pristopa sodišča, prav tako ni razlog za ponovitev dokaza z drugim izvedencem.
gospodarska prodajna pogodba - prodaja blaga - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljeni informativni dokazi - izdaja odločbe brez izvedbe naroka
Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Ni namreč pojasnila, kako je praviloma potekalo naročanje posameznih dobav blaga in kako njegov prevzem ter kako in zakaj naj bi prišlo do prevzema blaga s strani nepooblaščenih oseb oziroma kdo so osebe, ki naj bi za toženo stranko nepooblaščeno prevzemale blago. Te trditve bi tožena stranka lahko oziroma morala navesti še posebno glede na to, da je poslovno sodelovanje med pravdnima strankam potekalo od leta 2012 dalje in ni šlo le za enkratni posel. Ker tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z uveljavljenim ugovorom ni zadostila, tudi ni uspela zasejati dvoma v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - prispevek zakonca - vlaganja v posebno premoženje zakonca
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun vlaganj, ampak je potrebna celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi.
Poleg vrednosti toženčevega posebnega premoženja in njegovih višjih dohodkov je na strani tožnice treba upoštevati tudi njeno skrb za gospodinjstvo in za otroka, opravljanje dela v hlevu, skrb za živino in za nakup potrebnih živil ter njeno skrb za ohranitev in povečanje skupnega premoženja.
Pritožbeno sodišče ne more slediti izvajanju tožeče stranke, da je bilo potrebno po prejemu dopolnjenega izvedenskega mnenja, le-to v celoti potrebno ponovno, poglobljeno in natančno proučiti, za kar je tožeča stranka porabila ogromno časa in truda. Z osnovnim izvedenskim mnenjem se je tožeča stranka seznanila že pred tem, iz krajše dopolnitve izvedenskega mnenja pa je razvidno, da dokazna tema predmetne dopolnitve po vsebini ni presegala dokazne teme osnovnega mnenja, da bi bil potreben poglobljen in izčrpen študij dopolnilnega mnenja. Tožeča stranka je zato upravičena do povračila stroškov za sporno "vlogo" le v višini 50 točk, skladno s 3. točko tar. št. 39.
ZFPPIPP člen 395, 395/2. URS člen 14, 15, 33, 36. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - sklep o prodaji nepremičnin - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
Pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave ni absolutna. Upniki in dolžnik svoje pravice uresničujejo z zoženim dometom, tako da pri izvrševanju pravice enega ne pride do prekomernega posega v pravico drugega. Nedvomno je prodaja nepremičnin (in s tem unovčenje stečajne mase) oteženo v primeru, ko je nepremičnina zasedena. Ob konkurirajočih si pravicah upnikov in dolžnika je treba pretehtati položaj obeh strani. Glede na okoliščine konkretnega primera je tehtnico na stran upnikov prevesilo trajanje tega postopka, ki se je začel že leta 2015. V tej luči se pokaže, da je izpraznitev stanovanja za dolžnika pričakovana posledica, na katero mora računati že dlje časa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035688
KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2, 57, 58. URS člen 29.
kaznivo dejanje razžalitve - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - negativna vrednostna ocena - napad na čast in dobro ime
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi zavrnilo dokazne predloge obdolženega, ki izhajajo iz točke 3 napadene sodbe ter takšno svojo odločitev v napadeni sodbi ustrezno obrazložilo.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pogodba o finančnem leasingu - najemno razmerje - podnajemniško razmerje - odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja - ugovor tretjega - ovira za opravo izvršbe
Vsak neposredni posestnik, ki svojo posest stvari črpa na izvedeni pravici, t.j. na pravici nelastnika, ki je pravico do določenega razpolaganja s stvarjo pridobil od lastnika (kot npr. najemnik leasingojemalca ali podnajemnik, kar sta tožeči stranki), je že ob sklenitvi zadevnega pravnega posla z nelastnikom seznanjen z dejstvom, da utegne biti njegova posest odvisna od primarnega razmerja njegovega pogodbenega partnerja z lastnikom. Okoliščina, da je nepremičnina, ki se v izvršilnem postopku izroča lastniku, v posesti tretjega in ne dolžnika, ne preprečuje izvršbe.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj pridobi enostransko oblikovalno upravičenje odpovedati vse najemne in zakupne pogodbe, ne da bi bilo zato treba sprožiti kakršenkoli dodatni sodni postopek.