• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 29
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL Sodba I Cpg 604/2019
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
    VSL00035065
    ZPP člen 154, 154/2, 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 22, 22/4.
    odškodninska odgovornost - višina premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - ravnanje sodišča ob pomanjkljivi trditveni podlagi - materialno procesno vodstvo - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - presežna dela - posebne gradbene uzance - fiksna cena - fiksni stroški - stroški postopka - odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - zamuda - odgovornost naročnika za zamudo - uvedba v delo - neprerekana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
    Sodna praksa je zavzela jasno stališče, da sodišče ni dolžno brskati po obsežnih prilogah sodnega spisa, ki jih predložijo stranke in iz njih izpeljevati trditvene podlage, torej samo iskati pravnorelevantna dejstva.

    Zahteva, da bi sodišče moralo v takšnem primeru tožečo stranko usmerjati glede podajanja dodatne trditvene podlage in dokazov, da bi z zahtevkom lahko uspela, pa presega okvir materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. Treba je upoštevati že zavzeto stališče v sodni praksi, da materialno procesno vodstvo ni neomejeno in da ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank, kakor tudi da ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo.
  • 62.
    VSL Sodba II Cp 570/2020
    27.5.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00033229
    OZ člen 104, 104/2, 105, 105/2, 105/3.
    prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - fiksna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
    Ker toženka v pritožbi zatrjuje, da je pogodbo ohranjala v veljavi do 30. 1. 2015, petdnevnega roka iz omenjenega dopisa, na katerega se je tožnica sicer odzvala 4. 2. 2015, pa ni mogoče šteti kot fiksnega, ne drži pritožbena teza, da je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Ker do odstopa od pogodbe nesporno ni prišlo in je tožnica svojo obveznost v celoti izpolnila, že načelo vestnosti in poštenja terja, da svojo pogodbeno obveznost izpolni tudi toženka.
  • 63.
    VSL Sodba I Cp 474/2020
    27.5.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00034700
    OZ člen 131. ZPP člen 215.
    odškodninska odgovornost - servis vozila - profesionalna skrbnost - pravica do izjave - dokazna ocena - dokazni standard
    Pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS je lahko kršena le v primeru, če se nanaša na nemožnost obravnavanja nekega indica ali dokaza, ki lahko vpliva na ugotovitev pravno odločilne okoliščine v korist pravdne stranke, ki se na omenjeno pravico sklicuje, kar za omenjeni dokaz ne velja.
  • 64.
    VSL Sodba I Cpg 406/2019
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00037792
    OZ člen 435. ZPP člen 8.
    gospodarska prodajna pogodba - zapadlost kupnine - izročitev predmeta pogodbe - zadržanje dela kupnine - zastavna pravicah na premičninah - dokazna ocena izpovedbe prič
    Dejansko stanje glede obstoja dogovora, da bo toženec tožniku plačal manjkajoči znesek kupnine za rovokopač, ko bo tožnik na toženca prepisal lastništvo prikolice.
  • 65.
    VSM Sodba I Cp 288/2020
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00036018
    SZ-1 člen 112, 112/4.. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2.. ZPP člen 313, 313/3.
    sodna odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno stanovanje - odpovedni rok - rok za izselitev iz stanovanja - začetek teka odpovednega roka
    112. člen SZ-1 ureja dva načina odpovedi najemne pogodbe - izvensodno in sodno. Če se pogodba odpove izvensodno (sporazumno), ima najemnik 90 dni časa, da se iz stanovanja izseli; ta rok je kogenten in se pogodbenika v pogodbi ne moreta dogovoriti za krajši rok. Rok prične teči od dneva vročitve sodbe stranki.
  • 66.
    VSL Sklep II Cp 448/2020
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00034670
    ZPP člen 154, 160.
    tožba na nedopustnost zavarovanja - pravni interes - odpadel pravni interes - stroški postopka
    Izhodišče sodišča prve stopnje, da se v primeru, kadar sodišče tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa, šteje, da je tožeča stranka v pravdi propadla in je dolžna nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, je pravilno in skladno s sodno prakso v podobnih primerih.
  • 67.
    VSL Sodba I Cpg 632/2019
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00036031
    OZ člen 435. ZPP člen 212, 488, 488/1.
    gospodarska prodajna pogodba - prodaja blaga - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljeni informativni dokazi - izdaja odločbe brez izvedbe naroka
    Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Ni namreč pojasnila, kako je praviloma potekalo naročanje posameznih dobav blaga in kako njegov prevzem ter kako in zakaj naj bi prišlo do prevzema blaga s strani nepooblaščenih oseb oziroma kdo so osebe, ki naj bi za toženo stranko nepooblaščeno prevzemale blago. Te trditve bi tožena stranka lahko oziroma morala navesti še posebno glede na to, da je poslovno sodelovanje med pravdnima strankam potekalo od leta 2012 dalje in ni šlo le za enkratni posel. Ker tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z uveljavljenim ugovorom ni zadostila, tudi ni uspela zasejati dvoma v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
  • 68.
    VSL Sodba I Cpg 586/2019
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00033365
    ZPP člen 133, 133/1, 224, 339, 339/2-7, 339/2-8.
    vročanje tujim pravnim osebam - pravilno vročanje - zamudna sodba - zakonska domneva - dokazna moč javne listine - trditveno in dokazno breme
    Domneva o popolnosti in resničnosti podatkov, ki so vneseni v javno listino je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje, saj bi s tem izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko. Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbi zatrjevano dejstvo, da vročilnice ni podpisala oseba, ki je poštnemu uslužbencu ob vročitvi dala vtis, da gre za pooblaščenko tožene stranke, je bilo tako v celoti na strani tožene stranke. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
  • 69.
    VSL Sodba II Cp 394/2020
    27.5.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00034487
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/2, 267/3. URS člen 22. Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju člen 35. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-4. OZ člen 86.
    zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - pravica do odstopa od pogodbe - obvestilo zavarovalnice - pojasnilna dolžnost - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti
    Ničnost celotne pogodbe ne bi bila ustrezna sankcija za kršitev tožničine pravice do pouka o možnosti za odstop od pogodbe, predvsem ne v primeru, če podani pouk ni (povsem ustrezen in) pravočasen. V tem oziru pritožbeno sodišče pritrjuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da bi se v primeru nepravočasnega pouka pravica stranke do odstopa od pogodbe le ustrezno podaljšala, saj je bistvo ureditve v zagotovitvi, da zavarovalec prejme jasno informacijo glede pravice do odstopa in da ima na tej podlagi možnost omenjeno pravico (ob ustrezno dolgem razmisleku 14 do 30 dni) tudi izkoristiti.

    Sodišče EU je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage Pogodb in veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije, kar pomeni, da je namen oziroma smisel postavitve predhodnega vprašanja Sodišču EU v iskanju razlage (nejasne) evropske določbe (Sodišče EU je pristojno za odločanje o razlagi ali veljavnosti akta Unije, za razlago nacionalne zakonodaje pa je pristojno izključno nacionalno sodišče; primerjaj 267. člen PDEU). Ker v konkretnem primeru ne gre za to, pritožbeno sodišče potrebe po zahtevi za izdajo predhodne odločbe, katerega smisel je v preprečevanju napačne interpretacije evropskega prava oziroma v razjasnitvi kakšnega vidika razlage prava Unije, ne vidi. Nepomembno pa ni niti dejstvo, da pritožba omenjene zahteve ne utemeljuje niti z navedbami o tem, s kakšnim vprašanjem o evroskladni razlagi sporne določbe evropske direktive naj bi se bilo nacionalno pritožbeno sodišče dolžno obrniti na Sodišče EU.
  • 70.
    VDSS Sodba Psp 44/2020
    27.5.2020
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00034581
    Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3.. BBHSZ člen 36, 36/3.
    starostna pokojnina - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja
    Določilo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo določa, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju, z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje velja to tudi za t.i. samostojne pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. Ravno slednje pa je izkazano v predmetnem sporu, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je tuji nosilec PIZ tožniku odmeril pokojnino na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju z Republiko Avstrijo, se že priznana pokojnina v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma ne preračuna na način, da bi bil tožnik upravičen do priznanja pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine tudi v Republiki Sloveniji, temveč slednja ostane obveznost nosilca PIZ v BIH, ki je tožniku priznal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine z upoštevanjem tako avstrijske kot slovenske zavarovalne dobe.
  • 71.
    VSL Sklep I Cp 845/2020
    27.5.2020
    NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VSL00033361
    ZDZdr člen 48, 48/2, 75.
    postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - izrek varstvenega ukrepa - vsebina odločitve - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - prostorska zasedenost
    V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr sodišče v sklepu določi poleg časa zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljše od enega leta, tudi socialnovarstveni zavod, ki naj osebo sprejme. Že gramatikalna razlaga navedene določbe ne podpira stališča predlagateljice, da bi se moral izrek sklepa glasiti (tudi) na katerikoli drugi SVZ z varovanim oddelkom v Sloveniji.
  • 72.
    VSL Sodba I Cpg 28/2020
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00034569
    ZPP člen 8. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
    odškodnina - razlaga pogodb - dokazna ocena
    Kot že navedeno, je sodišče napravilo dokazno oceno posameznih (za odločitev relevantnih) dokazov in vseh dokazov skupaj, ni pa se mu treba posebej in na zalogo izrekati o vsakem, za odločitev nepomembnem, dokazu. Pritožbeno citiranje odločb Ustavnega sodišča v tej zadevi ne more imeti teže argumenta, saj jih pritožnica ne poveže s konkretnimi okoliščinami primera in ravnanjem sodišča prve stopnje.
  • 73.
    VSL Sklep II Cp 582/2020
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00035484
    ZNP člen 118, 118/2, 118/3, 128.
    delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - prekinitev nepravdnega postopka - smotrnost prekinitve postopka - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - že vložena tožba - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - napotitev na pravdo - nepotrebnost
    V nepravdnem postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja lahko sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (drugi odstavek 118. člena ZNP), če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP (tretji odstavek 118. člena ZNP).

    Glede na to, da nasprotna udeleženka zatrjuje, da hiša Ulica 1 ni njuno edino skupno premoženje, tudi v tem postopku obstoji spor o predmetu delitve. Skupno premoženje razvezanih zakoncev se mora obravnavati enotno. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje, če ne bi že v drugem postopku sprejelo sklepa o napotitvi na pravdo za ugotovitev obsega skupnega premoženja strank tega postopka in deležev na skupnem premoženju, to storiti v tem postopku. Ker je sklep o napotitvi na pravdo glede obsega in deležev na skupnem premoženju predlagatelja in nasprotne udeleženke že izdan, ne bi bilo smiselno na pravdo glede obsega njunega skupnega premoženja eno od strank napotiti še v tem postopku. Se pa zastavlja vprašanje smotrnosti takega ravnanja sodišča. Podani so namreč vsi pogoji za združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.

    V tej zadevi je sporno, kaj sodi v skupno premoženje strank postopka za delitev nepremičnin. V primeru spora o tem, kaj sodi v skupno premoženje bivših zakoncev, vknjižba (so)lastniških deležev v zemljiški knjigi ni merodajna.
  • 74.
    VDSS Sodba Psp 96/2020
    27.5.2020
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00037011
    Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.. ZZVZZ člen 34, 34/3.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu - prenehanje delovnega razmerja
    Na podlagi prvega odstavka 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila) zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Glede na to, da je tožniku že med trajanjem začasne nezmožnosti za delo prenehalo delovno razmerje, je za odločitev v zadevi bistvena tudi določba tretjega odstavka 34. člena ZZVZZ, kjer je določeno, da če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ni spet zmožen za delo. Tožnik očitno uveljavlja ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi priznanja pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Glede na že omenjeno določbo pa v primeru, kot je predmetni, nadomestilo pripada le v primeru, če bi bila ugotovljena začasna nezmožnost za delo zaradi posledic poškodbe pri delu. Tožnikov pravni interes je torej izkazan le v primeru ugotovitve, da je začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, saj bi bil le v tem primeru upravičen do nadomestila.
  • 75.
    VSL sklep Cst 166/2020
    27.5.2020
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00033469
    ZFPPIPP člen 321, 321/3.
    stečajni postopek - načrt poteka stečajnega postopka - unovčenje dolžnikovega premoženja
    Če se kasneje pokaže, da zaradi (zunanjih) vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja ustrezno spremeni načrt poteka stečajnega postopka.
  • 76.
    VSL Sklep II Ip 502/2020
    27.5.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00036698
    ZFPPIPP člen 244, 245, 252, 253.
    stečaj - stečajna masa - premoženje, izvzeto iz stečajne mase - nedenarna terjatev - izpraznitev in izročitev nepremičnin - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vročanje preko stečajnega upravitelja - neposredno vročanje stranki
    Nepremičnina, ki je predmet izročitve in izpraznitve v tem postopku, je bila prodana pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom in v času začetega stečajnega postopka nad dolžnikom ni predstavljala dolžnikovega premoženja in zato tudi ni bila zajeta v stečajno maso. Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik dolžnika le glede premoženja, ki je del stečajne mase, ne pa tudi glede drugega premoženja dolžnika. Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve.

    V konkretni zadevi ima upnica po izvršilnem naslovu nedenarno terjatev do dolžnika (terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, katere lastnica je upnica), ki je ni mogoče izraziti v denarnem znesku in posledično nima vpliva na poplačilo terjatev drugih dolžnikovih upnikov iz premoženja stečajne mase. Stečajni postopek nad dolžnikom tako nima vpliva na postopek izterjave te nedenarne terjatve upnice, dolžniku pa poslovna sposobnost v zvezi s to terjatvijo ni omejena. Po podatkih spisa je bil sklep o izvršbi vročen le stečajnemu upravitelju dolžnika, ne pa tudi neposredno dolžniku, da bi se sploh lahko izjasnil glede svoje obveznosti iz izvršilnega naslova. Že iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi upnice ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
  • 77.
    VSL Sklep I Cp 412/2020
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00036023
    OZ člen 58. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
    prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev stanovanja - ugotovitev solastninske pravice - dogovor o nastanku solastninske pravice - nesklepčnost nasprotne tožbe - teorija o realizaciji pogodbe - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti
    Tožnik glede zatrjevane solastninske pravice tožencev do prekinitve postopka ni podal navedb, prav tako sodišče prve stopnje še ni izvedlo dokaznega postopka. Posledično bi bilo nesmotrno in neekonomično, da bi dve sodišči istočasno ugotavljali zatrjevano solastninsko pravico in istočasno izvajali iste dokaze.
  • 78.
    VDSS Sklep Psp 59/2020
    27.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00036950
    Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
    odločitev o pravdnih stroških
    Pritožbeno sodišče ne more slediti izvajanju tožeče stranke, da je bilo potrebno po prejemu dopolnjenega izvedenskega mnenja, le-to v celoti potrebno ponovno, poglobljeno in natančno proučiti, za kar je tožeča stranka porabila ogromno časa in truda. Z osnovnim izvedenskim mnenjem se je tožeča stranka seznanila že pred tem, iz krajše dopolnitve izvedenskega mnenja pa je razvidno, da dokazna tema predmetne dopolnitve po vsebini ni presegala dokazne teme osnovnega mnenja, da bi bil potreben poglobljen in izčrpen študij dopolnilnega mnenja. Tožeča stranka je zato upravičena do povračila stroškov za sporno "vlogo" le v višini 50 točk, skladno s 3. točko tar. št. 39.
  • 79.
    VSL Sodba III Cp 691/2020
    27.5.2020
    DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00035074
    ZZZDR člen 51, 51/1, 59.
    skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - prispevek zakonca - vlaganja v posebno premoženje zakonca
    Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun vlaganj, ampak je potrebna celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi.

    Poleg vrednosti toženčevega posebnega premoženja in njegovih višjih dohodkov je na strani tožnice treba upoštevati tudi njeno skrb za gospodinjstvo in za otroka, opravljanje dela v hlevu, skrb za živino in za nakup potrebnih živil ter njeno skrb za ohranitev in povečanje skupnega premoženja.
  • 80.
    VSL Sodba I Cpg 527/2019
    27.5.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00033643
    ZFPPIPP člen 248.
    tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pogodba o finančnem leasingu - najemno razmerje - podnajemniško razmerje - odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja - ugovor tretjega - ovira za opravo izvršbe
    Vsak neposredni posestnik, ki svojo posest stvari črpa na izvedeni pravici, t.j. na pravici nelastnika, ki je pravico do določenega razpolaganja s stvarjo pridobil od lastnika (kot npr. najemnik leasingojemalca ali podnajemnik, kar sta tožeči stranki), je že ob sklenitvi zadevnega pravnega posla z nelastnikom seznanjen z dejstvom, da utegne biti njegova posest odvisna od primarnega razmerja njegovega pogodbenega partnerja z lastnikom. Okoliščina, da je nepremičnina, ki se v izvršilnem postopku izroča lastniku, v posesti tretjega in ne dolžnika, ne preprečuje izvršbe.

    Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj pridobi enostransko oblikovalno upravičenje odpovedati vse najemne in zakupne pogodbe, ne da bi bilo zato treba sprožiti kakršenkoli dodatni sodni postopek.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 29
  • >
  • >>