OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033800
SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/2, 67/5, 115, 117, 117/1, 118, 118/2. SZ-1 člen 9, 9/3.
etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - solastnina - navidezna solastnina - poslovna stavba - stroški upravljanja - stroški vodenja rezervnega sklada - izredno upravljanje - redno upravljanje - večinsko soglasje etažnih lastnikov - funkcionalna celota - promet z nepremičnino - zemljiškoknjižno stanje - sklenitev pogodbe - solastniški delež
Odgovor na vprašanje obstoja (dejanske) etažne lastnine je pomemben zaradi različnih pogojev za veljavnost posla določitve upravnika po Stvarnopravnem zakoniku. Če gre namreč za solastnino, se določitev upravitelja stvari šteje za posel, ki presega okvire rednega upravljanja s stvarjo, zato je za njegovo veljavnost potrebno soglasje vseh solastnikov. Če pa gre za etažno lastnino, predstavlja določitev upravnika posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. SPZ dejanske etažne lastnine ne ureja, jo pa ureja Stanovanjski zakon, ki v tretjem odstavku 9. člena določa, da določbe glede upravljanja veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. Določbe SZ-1 sicer ne veljajo za poslovne stavbe, vendar pa pritožbeno sodišče ne dvomi, da dejanska etažna lastnina ne bi bila mogoča tudi na poslovnih stavbah.
ZVis člen 52, 55, 56, 57.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 165.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - docent - dejavnost vzgoje in izobraževanja - visokošolski učitelj
Delavec oziroma javni uslužbenec, kot je tožnik, ki z odločbo članice senata toženke z dne 20. 12. 2018 ni bil izvoljen v naziv (docent), in je takšna odločba dokončna po odločbi senata toženke, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolskega učitelja. S tem je podan razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določen v drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Upnik je opravil pisne poizvedbe pri ZZZS ter pridobil uradni podatek o dolžničini zaposlitvi (obveznih zdravstvenih zavarovanj iz naslova zaposlitve). Šele po pridobitvi tega podatka je lahko sprejel odločitev o pripravi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
V tem kontekstu je šlo za predhodno in samostojno storitev odvetnika, zato ni pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da so te poizvedbe že zajete v določbah OT, ki urejajo vložitev predloga za izvršbo oziroma nadaljevanje izvršbe.
nedovoljen posek lesa - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija zakonskih znakov
Iz izreka odločbe o prekršku mora biti jasno razvidno, s kakšnim konkretnim ravnanjem je storilec uresničil zakonske znake določenega prekrška, to pa iz izreka preizkušane odločbe o prekršku ni razvidno, saj iz takega izreka ni mogoče razbrati, kaj naj bi bilo s prodajo tega lesa narobe oziroma zakaj naj bi ta prodaja bila nezakonita. Konkretizacija zakonskih znakov prekrškov mora izhajati iz izreka o odločbe o prekršku in ne iz njene obrazložitve.
Pravna ali fizična oseba stori prekršek po 4. točki prvega odstavka 80. člena ZG že s tem, da nima vzpostavljenega sistema potrebne skrbnosti, kot je predpisan v členu 6 Uredbe 995/2010/EU, kar pomeni, da gospodarski subjekt sploh nima pripravljenega svežnja postopkov in ukrepov, ki zagotavljajo ravnanje s potrebno skrbnostjo. Pri tem ni potrebno še posebej opredeljevati, s kakšnimi ravnanji odgovorna oseba pravne osebe kot neposredni storilec prekrška ni zagotovil vzpostavitve sistema potrebne skrbnosti in specificirati, kaj točno bi moral narediti, da bi tak sistem bil vzpostavljen. Odgovorni osebi se namreč ni očitalo, da je dopustila, da je bil posekan les brez dovoljenja za posek in odločbe ZGS, kar bi predstavljalo ravnanje v nasprotju s sistemom potrebne skrbnosti, kot bi moral biti vzpostavljen glede na določbo člena 6 Uredbe 995/2010/EU, temveč da takega sistema sploh ni vzpostavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034358
ZPP člen 196, 285. OZ člen 10, 86, 86/1, 132, 183.
ničnost pogodbe - pogodba o opravljanju upravniških storitev - tožba na ugotovitev ničnosti - pasivna legitimacija - nujni in enotni sosporniki - učinek pravnomočne sodbe - pogodbene stranke - etažni lastniki kot stranka postopka - napačna stranka - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - opozorilo nasprotne stranke - navadna škoda - izvršilni stroški - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - načelo prepovedi povzročanja škode - protipravno ravnanje - vložitev predloga za izvršbo
Materialno procesno vodstvo zajema (pomembna) dejstva in (potrebna) dokazila, ni pa namenjeno šolskemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank in tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo. Tožena stranka je (že) v drugi pripravljalni vlogi zapisala da je tožeča stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe o upravljanju, "na podlagi zavezujočih zakonskih določil in sprejete sodne prakse dolžna zajeti vse pogodbene stranke, ker drugače ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke Pogodbe o upravljanju so bile S. d. d., etažni lastniki, investitor I. in so v tej situaciji enotni in nujni sosporniki. Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije potrebno zavrniti tožbeni zahtevek kot neutemeljen". Z navedenim se je tožeča stranka načeloma tudi strinjala (njena tretja pripravljalna vloga), navedla pa je: "da je treba v konkretnem primeru upoštevati specifičnost situacije, ko je bila Pogodba z dne 19. 3. 2001 neveljavno sklenjena že leta 2001 med investitorji in toženo stranko, zato pravnih posledic za etažne lastnike sploh ne more ustvariti, saj ničnost učinkuje ex tunc." Glede na to, da je na pomanjkanje pasivne legitimacije tožečo stranko dovolj jasno opozorila že tožena stranka in glede na to, da (tudi) tožečo stranko v sporu zastopa odvetnik ter zato, ker je v zvezi s tem vprašanjem sodna praksa bogata in že dlje časa ustaljena, ni verjetna niti prepričljiva trditev pritožnice, da izpodbijana sodba zanjo predstavlja presenečenje. Glede na ustaljeno sodno prakso (in na odsotnost prepričljivih argumentov na strani tožeče stranke) bi pritožnica vsekakor morala računati na to, da bo sodišče sledilo ugovoru tožene stranke. V podlagi, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ni prav nič presenetljivega in nepredvidljivega. Ni pa že vsaka sodba, s katero se tožbeni zahtevek zavrne, sodba presenečenja.
Kdaj so si stranke na aktivni ali pasivni strani v razmerju enotnih sospornikov, ne določajo procesni predpisi, pač pa pravila materialnega prava. Tožeča stranka je kot ena izmed etažnih lastnikov stanovanjski soseski M. (sama) aktivno legitimirana za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti Pogodbe, pravnomočna sodba pa bo učinkovala zoper vse etažne lastnike v stanovanjski soseski M., saj so nujni in enotni sosporniki in je vprašanje veljavnosti pravnega razmerja z upravnikom (toženo stranko) mogoče rešiti le za vse na enak način.
Vlaganje predlogov za izvršbo (s strani tožene stranke proti tožeči stranki) ne more predstavljati protipravnega ravnanja. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, ima vsak pravico pred sodiščem zahtevati plačilo terjatev, za katere trdi, da obstajajo, sodišče pa v vsakem konkretnem primeru presoja utemeljenost zahtevka. Vsakič pa sodišče odloči tudi o stroških, ki v postopku nastanejo pravdnim strankam, praviloma glede na uspeh strank v postopku. Teh stroškov pa stranka ne more uveljavljati s samostojnim tožbenim zahtevkom v drugem pravdnem postopku. Ravnanje tožeče stranke, ki uveljavlja navedene stroške kot navadno škodo v tem postopku, pomeni poskus obida pravnomočnih odločitev sodišč.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zavarovanj - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da verjame tožniku, da ni napisal iz izročil toženi stranki sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na ZDR-1, ki v prvem odstavku 83. člena določa, da lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Po določbi 87. člena ZDR-1 pa mora biti redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki. Ker tožnik odpovedi ni podal, ga je tožena stranka nezakonito odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj na podlagi odpovedi, ki jo je za tožnika sestavila sama in je ni podpisal tožnik.
vročanje sodnih pisanj v tujini - pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj v prevodu - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - nepopolna pritožba - vloga, poslana po elektronski poti - elektronski podpis - zavrženje pritožbe
Tožniki so za vsa pisanja, ki so bila vročena tožencu po zaprošenem organu v Republiki Hrvaški, zagotovili prevod v jezik, ki ga toženec razume. Dokler so mu bila pisanja vročana po pooblaščenki za sprejemanje pisanj v Sloveniji pa dolžnost zagotovitve prevodov skladno s 146. in 146.a členom ZPP ni obstajala.
Delodajalec je dolžan delavcu izplačati plačo za dejansko opravljeno delo pri delodajalcu, tožena stranka pa v postopku ni dokazala, da bi tožniku izplačala plače ter tudi v pravdi ni ugovarjala navedbam, da ni izplačala plače in tudi ni prerekala zatrjevane višine plače.
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da so odločilna dejstva v sklepu o sodnem opominu pravilno ugotovljena, da pa je treba ob pravilni uporabi zakona obdolžencu izreči sodbo, s katero je obdolženca spoznalo za krivega, in mu izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu določilo kazen zapora. V vseh primerih iz prvega in drugega odstavka 450. člena ZKP gre sicer v vsebinskem pogledu za spremembo sklepa o sodnem opominu, vendar ne na način, predviden v tretjem odstavku 402. člena ZKP, saj pritožbeno sodišče ne spremeni sklepa o sodnem opominu s svojim sklepom, temveč izda ustrezno sodbo oziroma sklep o zavrženju obtožnega akta.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - kraj opravljanja dela - službena pot - prevoz na delo in z dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pot, ki jo je na podlagi izdane odredbe v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, ni pot na redno delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 je v 31. členu določil, da je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela. Zato ni mogoče upoštevati zavzemanja tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo tožnikove poti na odrejena delovišča za službene poti, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00034326
OZ člen 133, 239. SPZ člen 207. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGD-1 člen 623, 623/4. ZIZ člen 272, 272/1.
opustitveni zahtevek - odškodnina - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - deljena odgovornost - oddelitev družbe - prenosna družba - delitveni načrt - pravno nasledstvo - odstop terjatve v zavarovanje - bodoče terjatve - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - dokazni standard v pravdnem postopku - izvedensko mnenje - dejansko in pravno vprašanje - očitek protispisnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke. Posledično ugotovitve glede vzročne zveze pravzaprav niti niso pomembne, saj je za obstoj odškodninske odgovornosti zahtevana kumulativna izpolnitev vseh njenih predpostavk.
Glede obstoja pravnega nasledstva je izvedenec ugotovil: da družbi K., d. o. o., in M., d. o. o., ki sta nastali z oddelitvijo od prenosne družbe (L., d. o. o.) aktivno poslujeta (izvedenec je ugotovil tudi obseg prenesenega premoženja), medtem ko je bil za prenosno družbo vpisan začetek postopka za izbris iz sodnega registra brez likvidacije, ter da je bil glede na dostopne podatke ključni del dejavnosti prenosne družbe prenesen že ob oddelitvi tožeče stranke (K., d. o. o). Na podlagi izvedenčevih dejanskih ugotovitev je nato sodišče prve stopnje napravilo pravilen materialnopravni sklep, da ta dejstva dokazujejo obstoj pravnega nasledstva tožeče stranke za obveznosti prenosne družbe.
Protispisnost se po jasnem stališču sodne prakse nanaša zgolj na tehnično napako v povzemanju vsebine dokazov in ne na nasprotovanje dokazni oceni.
ZDR-1 člen 164.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
neizrabljen letni dopust
V tožnikovem primeru ne gre za to, da bi se nastanek njegove terjatve iz naslova denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2016 odložil do prenehanja delovnega razmerja, ampak mu je pravica do izrabe letnega dopusta in s tem do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust ugasnila, ker je še vedno v delovnem razmerju pri toženki. Da je odgovor na vprašanje, ali je delavec ob prenehanju delovnega razmerja upravičen tudi do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, glede katerega je referenčno obdobje in obdobje za prenos že poteklo, negativen, jasno izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 83/2019.
Iz zakonske določbe prvega odstavka 132. člena ZDR-1 in sodne prakse jasno izhaja, da način prenehanja delovnega razmerja z vidika upravičenosti do odpravnine ob upokojitvi ni bistven. Tako ni podlage, da bi delavcu, ki mu delovno razmerje preneha po zakonu (oziroma ker mu je kot sodniku bila izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije po sklepih disciplinskega sodišča), odrekali pravico do odpravnine ob upokojitvi zaradi načina prenehanja delovnega razmerja (sodniške funkcije). Z vidika upravičenosti do te odpravnine sta določena (le) dva pogoja, da delavcu (sodniku) delovno razmerje (sodniška funkcija) preneha in da se naslednjega dne upokoji. Ta dva pogoja pa sta v primeru toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi izpolnjena.
SZ-1 člen 25, 53, 53/2. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 12.
plačilo obratovalnih stroškov - pogodba o upravljanju - upravnik stavbe - podpis pogodbe - delilnik stroškov za ogrevanje
Pogodba je sklenjena s predpisano zakonsko večino (drugi odstavek 53. člena v zvezi s 25. členom SZ-1). S pritožbenimi navedbami, da pogodba z dodatkom vsebuje samo priimke neznanih podpisnikov, toženec ne more izpodbiti veljavnosti pogodbe.
kršitev temeljnih pravic delavcev - uporaba kazenskega zakona - delicta propria
Zgolj povzemanje zakonske dikcije po neuporabljenem kazenskem zakonu KZ-1E, ob siceršnji pravilni pravni opredelitvi kaznivega dejanja in s slednjo skladni obrazložitvi izpodbijane sodbe, pa ni v ničemer vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 ni posebno kaznivo dejanje glede na možnega storilca (delicta propria), pač pa ga lahko stori vsak, ki ne ravna po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja.
zaseg motornega vozila - odvzem predmetov - obrazložitev sodbe o prekršku
Res je sicer, da je lastnica zaseženega vozila podala pisno izjavo, da zaseženega vozila zaradi slabega stanja ne namerava več registrirati in da je obdolženec v zagovoru povedal, da vozilo ni vredno več kot 100 EUR in da se strinja, da gre v uničenje, vendar take izjave sodišča ne odvezujeta presoje potrebnosti in nujnosti izreka take stranske sankcije ter ustrezne obrazložitve take odločitve. Sodišče prve stopnje bi tako moralo kljub izjavam lastnice in obdolženca v obrazložitvi izpodbijane sodbe navesti razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati o tem, da je odvzem konkretnega motornega vozila neogibno potreben, da se zagotovi varnost cestnega prometa s tem, da se obdolžencu onemogoči udeležba v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, in da bi lahko bilo v bodoče nevarno, če bi avto bil vrnjen njegovemu lastniku tj. ali bi obdolženec imel možnost ponovno uporabiti ta avto ali ne.
postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - dokazna ocena - pravica do izjave pred sodiščem - neprerekane navedbe - priznana dejstva
Navedbe toženca, da mu prvostopenjsko sodišče ni dalo možnosti obravnavanja dejstev, ki so podlaga sodbe prvostopenjskega sodišča, ne držijo. Prvostopenjsko sodišče je v skladu z napotkom iz 7. člena ZPP omogočilo tožencu, da navaja vsa dejstva, na katera opira svoje ugovore, in prav tako predlaga dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Da je bil toženec seznanjen o svojih pravicah in načinu njihovega uveljavljanja, je razvidno iz poziva tožencu, naj odgovori na tožbo, pozneje pa iz poziva, naj odgovori na vlogo tožnika. Nenazadnje pa je bila ta možnost tožencu dana na glavni obravnavi, kjer je sodišče toženca zaslišalo.
posestno varstvo - motenje soposesti - motilno dejanje - postavitev ograje - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine - dotedanji način izvrševanja posesti
Postavitev žične ograje, ki se lahko sname in ponovno namesti na služnostni poti, za služnostnega upravičenca ne predstavlja takšne obremenitve, da bi bil upravičen do posestnega varstva.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - poškodba noge - poškodba kolena - prelom pogačice - ugotavljanje obsega škodnih posledic - sodni izvedenec - individualizacija in objektivizacija odškodnine
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel raztrganino hrustanca na pogačici v predelu patelofemoralnega sklepa z globoko fisuro in majhnim odluščenjem kot posledico direktnega udarca pri padcu na kamen. Gre za srednje hud primer (prelom oziroma odlom sklepnega hrustanca) po kvalifikaciji po Fisherju.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 14.5000 EUR je ustrezna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033772
ZIZ člen 168, 168/5. SZ člen 118. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-7.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika - listina primerna za vpis lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - izbris družbe iz sodnega registra - zavezovalni pravni posel - nujno enotno sosporništvo - pripoznava zahtevka
Takšna pravnoposlovna pridobitev je imela to posebnost, da so kupci postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo, da se za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla zahteva poleg zavezovalnega pravnega posla še razpolagalna sposobnost odsvojitelja, veljaven razpolagalni posel in vpis v zemljiško knjigo.
Ker so bili na strani prve tožene stranke izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, druga toženka pa je pripoznala tožbeni zahtevek, je mogoče zoper obe toženki izdati le meritorno sodbo po izvedenem dokaznem postopku (pri čemer mora biti sodna odločba pri enotnem sosporništvu enotna oziroma enaka za vse enotne sospornike).