Upnik je opravil pisne poizvedbe pri ZZZS ter pridobil uradni podatek o dolžničini zaposlitvi (obveznih zdravstvenih zavarovanj iz naslova zaposlitve). Šele po pridobitvi tega podatka je lahko sprejel odločitev o pripravi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
V tem kontekstu je šlo za predhodno in samostojno storitev odvetnika, zato ni pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da so te poizvedbe že zajete v določbah OT, ki urejajo vložitev predloga za izvršbo oziroma nadaljevanje izvršbe.
ZKP člen 503, 503/2, 95, 95/4. KZ-1 člen 75, 75/2.
obročno odplačilo - rok za vložitev prošnje - premoženjska korist
Drugi odstavek 503. člena ZKP in drugi odstavek 75. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), dopuščata, da sme sodišče v upravičenih primerih dovoliti obročno plačilo premoženjske koristi, vendar pa sme obsojenec ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP predlog za obročno plačilo podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga je določilo sodišče
zaseg motornega vozila - odvzem predmetov - obrazložitev sodbe o prekršku
Res je sicer, da je lastnica zaseženega vozila podala pisno izjavo, da zaseženega vozila zaradi slabega stanja ne namerava več registrirati in da je obdolženec v zagovoru povedal, da vozilo ni vredno več kot 100 EUR in da se strinja, da gre v uničenje, vendar take izjave sodišča ne odvezujeta presoje potrebnosti in nujnosti izreka take stranske sankcije ter ustrezne obrazložitve take odločitve. Sodišče prve stopnje bi tako moralo kljub izjavam lastnice in obdolženca v obrazložitvi izpodbijane sodbe navesti razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati o tem, da je odvzem konkretnega motornega vozila neogibno potreben, da se zagotovi varnost cestnega prometa s tem, da se obdolžencu onemogoči udeležba v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, in da bi lahko bilo v bodoče nevarno, če bi avto bil vrnjen njegovemu lastniku tj. ali bi obdolženec imel možnost ponovno uporabiti ta avto ali ne.
V primeru, ko je sodišče prve stopnje zasebni tožilki vročalo predmetno odločbo v nasprotju z določili tretjega odstavka 121. člena ZKP, zasebna tožilka ni dolžna povrniti sodišču stroškov vročanja po pooblaščenem vročevalcu, saj so bili nepotrebni.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 208. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - službeno potovanje - kraj opravljanja dela
Poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso poti na redno delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 je v 31. členu določil, da je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela. Zato ni mogoče upoštevati zavzemanja tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo tožnikove poti na odrejena delovišča za službene poti, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo svojo odločitev s sistematičnimi in logično sklenjenimi argumenti, v nobenem delu tudi ni prišlo v nasprotje s samim seboj. Zgolj zato, ker v obrazložitvi izpodbijane sodbe niso zapisani tudi (sami po sebi) vsebinsko prazni argumenti, kot so "da je priča prepričljivo izpovedala" ali "da je sodišče poklonilo vero", še ne pomeni, da dokazna ocena ni bila skrbna ali da je pomanjkljiva. Sodišče prve stopnje je tako utemeljilo nekonsistentnosti v navedbah tožeče stranke, ki so vodile v to, da je verjelo navedbam tožene stranke in izpovedbam njenih zaposlenih. Posledično višje sodišče ne dvomi, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
ZVis člen 52, 55, 56, 57.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 165.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - docent - dejavnost vzgoje in izobraževanja - visokošolski učitelj
Delavec oziroma javni uslužbenec, kot je tožnik, ki z odločbo članice senata toženke z dne 20. 12. 2018 ni bil izvoljen v naziv (docent), in je takšna odločba dokončna po odločbi senata toženke, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolskega učitelja. S tem je podan razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določen v drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034358
ZPP člen 196, 285. OZ člen 10, 86, 86/1, 132, 183.
ničnost pogodbe - pogodba o opravljanju upravniških storitev - tožba na ugotovitev ničnosti - pasivna legitimacija - nujni in enotni sosporniki - učinek pravnomočne sodbe - pogodbene stranke - etažni lastniki kot stranka postopka - napačna stranka - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - opozorilo nasprotne stranke - navadna škoda - izvršilni stroški - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - načelo prepovedi povzročanja škode - protipravno ravnanje - vložitev predloga za izvršbo
Materialno procesno vodstvo zajema (pomembna) dejstva in (potrebna) dokazila, ni pa namenjeno šolskemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank in tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo. Tožena stranka je (že) v drugi pripravljalni vlogi zapisala da je tožeča stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe o upravljanju, "na podlagi zavezujočih zakonskih določil in sprejete sodne prakse dolžna zajeti vse pogodbene stranke, ker drugače ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke Pogodbe o upravljanju so bile S. d. d., etažni lastniki, investitor I. in so v tej situaciji enotni in nujni sosporniki. Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije potrebno zavrniti tožbeni zahtevek kot neutemeljen". Z navedenim se je tožeča stranka načeloma tudi strinjala (njena tretja pripravljalna vloga), navedla pa je: "da je treba v konkretnem primeru upoštevati specifičnost situacije, ko je bila Pogodba z dne 19. 3. 2001 neveljavno sklenjena že leta 2001 med investitorji in toženo stranko, zato pravnih posledic za etažne lastnike sploh ne more ustvariti, saj ničnost učinkuje ex tunc." Glede na to, da je na pomanjkanje pasivne legitimacije tožečo stranko dovolj jasno opozorila že tožena stranka in glede na to, da (tudi) tožečo stranko v sporu zastopa odvetnik ter zato, ker je v zvezi s tem vprašanjem sodna praksa bogata in že dlje časa ustaljena, ni verjetna niti prepričljiva trditev pritožnice, da izpodbijana sodba zanjo predstavlja presenečenje. Glede na ustaljeno sodno prakso (in na odsotnost prepričljivih argumentov na strani tožeče stranke) bi pritožnica vsekakor morala računati na to, da bo sodišče sledilo ugovoru tožene stranke. V podlagi, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ni prav nič presenetljivega in nepredvidljivega. Ni pa že vsaka sodba, s katero se tožbeni zahtevek zavrne, sodba presenečenja.
Kdaj so si stranke na aktivni ali pasivni strani v razmerju enotnih sospornikov, ne določajo procesni predpisi, pač pa pravila materialnega prava. Tožeča stranka je kot ena izmed etažnih lastnikov stanovanjski soseski M. (sama) aktivno legitimirana za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti Pogodbe, pravnomočna sodba pa bo učinkovala zoper vse etažne lastnike v stanovanjski soseski M., saj so nujni in enotni sosporniki in je vprašanje veljavnosti pravnega razmerja z upravnikom (toženo stranko) mogoče rešiti le za vse na enak način.
Vlaganje predlogov za izvršbo (s strani tožene stranke proti tožeči stranki) ne more predstavljati protipravnega ravnanja. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, ima vsak pravico pred sodiščem zahtevati plačilo terjatev, za katere trdi, da obstajajo, sodišče pa v vsakem konkretnem primeru presoja utemeljenost zahtevka. Vsakič pa sodišče odloči tudi o stroških, ki v postopku nastanejo pravdnim strankam, praviloma glede na uspeh strank v postopku. Teh stroškov pa stranka ne more uveljavljati s samostojnim tožbenim zahtevkom v drugem pravdnem postopku. Ravnanje tožeče stranke, ki uveljavlja navedene stroške kot navadno škodo v tem postopku, pomeni poskus obida pravnomočnih odločitev sodišč.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zavarovanj - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da verjame tožniku, da ni napisal iz izročil toženi stranki sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na ZDR-1, ki v prvem odstavku 83. člena določa, da lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Po določbi 87. člena ZDR-1 pa mora biti redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki. Ker tožnik odpovedi ni podal, ga je tožena stranka nezakonito odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj na podlagi odpovedi, ki jo je za tožnika sestavila sama in je ni podpisal tožnik.
Ko upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prereka, jo mora upravičenec uveljavljati v pravdnem postopku. Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten le zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033800
SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/2, 67/5, 115, 117, 117/1, 118, 118/2. SZ-1 člen 9, 9/3.
etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - solastnina - navidezna solastnina - poslovna stavba - stroški upravljanja - stroški vodenja rezervnega sklada - izredno upravljanje - redno upravljanje - večinsko soglasje etažnih lastnikov - funkcionalna celota - promet z nepremičnino - zemljiškoknjižno stanje - sklenitev pogodbe - solastniški delež
Odgovor na vprašanje obstoja (dejanske) etažne lastnine je pomemben zaradi različnih pogojev za veljavnost posla določitve upravnika po Stvarnopravnem zakoniku. Če gre namreč za solastnino, se določitev upravitelja stvari šteje za posel, ki presega okvire rednega upravljanja s stvarjo, zato je za njegovo veljavnost potrebno soglasje vseh solastnikov. Če pa gre za etažno lastnino, predstavlja določitev upravnika posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. SPZ dejanske etažne lastnine ne ureja, jo pa ureja Stanovanjski zakon, ki v tretjem odstavku 9. člena določa, da določbe glede upravljanja veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. Določbe SZ-1 sicer ne veljajo za poslovne stavbe, vendar pa pritožbeno sodišče ne dvomi, da dejanska etažna lastnina ne bi bila mogoča tudi na poslovnih stavbah.
SZ-1 člen 25, 53, 53/2. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 12.
plačilo obratovalnih stroškov - pogodba o upravljanju - upravnik stavbe - podpis pogodbe - delilnik stroškov za ogrevanje
Pogodba je sklenjena s predpisano zakonsko večino (drugi odstavek 53. člena v zvezi s 25. členom SZ-1). S pritožbenimi navedbami, da pogodba z dodatkom vsebuje samo priimke neznanih podpisnikov, toženec ne more izpodbiti veljavnosti pogodbe.
Ne gre slediti materialnopravnemu stališču, da presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka z vložitvijo nasprotne tožbe izgubila pravico do zadrževanja 10 % pogodbene vrednosti, toženi stranki odvzema možnost uveljavljanja napak gradnje v garancijski dobi. Toženi stranki ni onemogočeno uveljavljanje napak gradnje v garancijski dobi, saj je te napake in plačilo stroškov njihove sanacije uveljavljala z zahtevkom po nasprotni tožbi. Za te napake bo (v finančnem smislu) odgovarjala tožeča stranka, ki bo tista, ki bo stroške sanacije plačala.
Sledeč stališču tožene stranke, ki ga utemeljuje v pritožbi, pa bi prišli v situacijo, v kateri bi bila tožena stranka obogatena, tožeča stranka pa prikrajšana. Sodišče bi tako zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo zadržanih sredstev, s čimer bi tožena stranka pridobila sredstva za odpravo napak, hkrati pa bi z ugoditvijo zahtevku po nasprotni tožbi tožena stranka sredstva za odpravo napak pridobila še enkrat, saj ne bi bila dolžna plačati zadnjih 10 % pogodbene cene. Po odpravi napak pa tožeča stranka plačila polne pogodbene cene ne bi mogla uveljavljati ponovno, saj bi bilo o njeni isti terjatvi že pravnomočno odločeno in bi se na ta način kršilo načelo ne bis in idem.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 72.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 75.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 3, 3/3.
prevoz na delo in z dela - povračilo stroškov prevoza - javni prevoz - kilometrina - najkrajša pot - dejavnost trgovine
Glede na določbo 72. člena v spornem obdobju veljavne KP dejavnosti trgovine/2014 je za odločitev o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela tožnika bistveno, ali je obstajal prevoz po najkrajših relacijah rednih linijskih prog javnih prevoznih sredstev. Odgovor na vprašanje, kdaj se šteje, da obstaja javni prevoz najkrajših relacijah rednih linijskih prog, je povezan z vprašanjem, kdaj je javni prevoz ustrezno zagotovljen. Pri tem bi bilo po analogiji primerneje uporabiti tretji odstavek 3. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS, ki sicer ne velja za tožnika, vendar gre za primerljivo situacijo javnih uslužbencev. Po tej določbi aneksa javni prevoz ni možen, če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni možno uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer.
Obtožencu se očita storitev kaznivega dejanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju pogodbe. Izvajanje posla pomeni obojestransko izpolnjevanje medsebojnih obveznosti, torej tudi plačilo v dogovorjenih rokih ob zapadlosti. Preslepitev v primeru zakonskega znaka po prvem odstavku člena 228 KZ-1 pa je mogoča le v obdobju, ko bi konkretna zaveza storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, med temi zavezami pa je tudi plačilo računa ob zapadlosti.
Iz sodbenega izreka izhaja očitek o storitvi kaznivega dejanja med izvajanjem pogodbe, kar je ob povzemanju abstraktnih znakov tega kaznivega dejanja konkretizirano z navedbo časa, ko je obtoženec naročil pri oškodovani družbi izdelavo PZI, to je v drugi polovici leta 2009, račun za izdelavo PZI, ki je bil izstavljen 15. 2. 2012 pa je zapadel 16. 3. 2012. Tak časovni okvir pa po vsebini pomeni čas izvajanja pogodbenih obveznosti, zato je nepravilno zatrjevanje pritožbe o zastaranju kaznivega dejanja (najkasneje 9. 2. 2020). Zaradi izpolnjevanja pogodbenih zavez v dogovorjenih rokih, torej plačila računa, ki je bil izdan 15. 2. 2012 in je zapadel 16. 3. 2012 zato še ni moglo priti do zastaranja, kajti preslepitev je namreč mogoča le v obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca morala biti izpolnjena, to pa je pred zapadlostjo izdanega računa, v konkretnem primeru pred 16. 3. 2012.
Med zavezano in oškodovano družbo bila v zvezi z izdelavo PZI sklenjena sodna poravnava (pravnomočen izvršilni naslov), se prvo sodišče ob dejstvu, da se storitev kaznivega dejanja sedaj očita obtožencu, kot fizični osebi, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja direktor in družbenik zavezane družbe, ne pa gospodarski družbi, kot pravni osebi, zoper katero je bil z isto odločbo ustavljen kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja, ni ukvarjalo z ugotavljanjem instituta spregleda pravne osebnosti, ki je izjema od pravila, da družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe. Zato ima pritožba prav, da je prvo sodišče s tem, ko je v tem kazenskem postopku oškodovani družbi prisodilo priglašen premoženjskopravni zahtevek v višini glavnice 41.400,00 EUR kršilo drugi odstavek člena 105 ZKP, v skladu s katerim bi glede na ugotovljena dejstva moralo oškodovano družbo s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotiti na pravdo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00033470
ZFPPIPP člen 300, 305, 305/2, 308, 312, 313, 314, 314/1, 314/3. URS člen 26.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - ločitvena pravica - izpodbijanje izločitvene pravice - posebna pravila v stečaju - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova
Terjatev pravdnih stroškov, ki so bili upniku prisojeni v pravdnem postopku po tožbi dolžnika proti upniku (Republika Slovenija) zaradi plačila odškodnine na podlagi 26. člena Ustave, ni terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
Pravilo iz drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP se uporablja tudi pri terjatvah iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
Terjatev stroškov upravne izvršbe in glob, o katerih je organ odločal po uradni dolžnosti, kot izhaja iz priloženih izvršilnih naslovov, je terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
Upravne odločbe MOP, ki jih upnik navaja, so izdane v postopku javnega naročanja izbiranja ponudnika za odstranitev odpadkov. Tako prijavljena terjatev predstavlja strošek odstranitve odpadkov in ni terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse
Ker taksna obveznost obstoji in ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila v plačilnem nalogu sodna taksa pravilno odmerjena, je sodišče ugovor tretje zoper plačilni nalog pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033772
ZIZ člen 168, 168/5. SZ člen 118. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-7.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika - listina primerna za vpis lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - izbris družbe iz sodnega registra - zavezovalni pravni posel - nujno enotno sosporništvo - pripoznava zahtevka
Takšna pravnoposlovna pridobitev je imela to posebnost, da so kupci postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo, da se za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla zahteva poleg zavezovalnega pravnega posla še razpolagalna sposobnost odsvojitelja, veljaven razpolagalni posel in vpis v zemljiško knjigo.
Ker so bili na strani prve tožene stranke izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, druga toženka pa je pripoznala tožbeni zahtevek, je mogoče zoper obe toženki izdati le meritorno sodbo po izvedenem dokaznem postopku (pri čemer mora biti sodna odločba pri enotnem sosporništvu enotna oziroma enaka za vse enotne sospornike).
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - poškodba noge - poškodba kolena - prelom pogačice - ugotavljanje obsega škodnih posledic - sodni izvedenec - individualizacija in objektivizacija odškodnine
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel raztrganino hrustanca na pogačici v predelu patelofemoralnega sklepa z globoko fisuro in majhnim odluščenjem kot posledico direktnega udarca pri padcu na kamen. Gre za srednje hud primer (prelom oziroma odlom sklepnega hrustanca) po kvalifikaciji po Fisherju.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 14.5000 EUR je ustrezna.
sodno varstvo posesti - motenjska tožba - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - posestno varstvo soposestnika - dotedanji način izvrševanja posesti - zadnja mirna posest - zamenjava ključavnice - sklep o stroških postopka - letalski prevoz - povrnitev stroškov prevoza
Glede na to, da je toženka z menjavo ključavnice na vhodnih vratih spremenila dotedanji način izvrševanja posesti, njeno ravnanje predstavlja motilno ravnanje. S tem ni prišlo zgolj do bagatelne spremembe posestnega stanja, saj je bil tožnik z menjavo ključavnice iz posesti stanovanja izključen. Prav tako na navedeno ne vpliva okoliščina, koliko ključev stanovanja sta imeli pravdni stranki. Ekonomski in pravni interes tožnika za vložitev motenjske tožbe je podan.