CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033772
ZIZ člen 168, 168/5. SZ člen 118. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-7.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika - listina primerna za vpis lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - izbris družbe iz sodnega registra - zavezovalni pravni posel - nujno enotno sosporništvo - pripoznava zahtevka
Takšna pravnoposlovna pridobitev je imela to posebnost, da so kupci postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo, da se za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla zahteva poleg zavezovalnega pravnega posla še razpolagalna sposobnost odsvojitelja, veljaven razpolagalni posel in vpis v zemljiško knjigo.
Ker so bili na strani prve tožene stranke izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, druga toženka pa je pripoznala tožbeni zahtevek, je mogoče zoper obe toženki izdati le meritorno sodbo po izvedenem dokaznem postopku (pri čemer mora biti sodna odločba pri enotnem sosporništvu enotna oziroma enaka za vse enotne sospornike).
posestno varstvo - motenje soposesti - motilno dejanje - postavitev ograje - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine - dotedanji način izvrševanja posesti
Postavitev žične ograje, ki se lahko sname in ponovno namesti na služnostni poti, za služnostnega upravičenca ne predstavlja takšne obremenitve, da bi bil upravičen do posestnega varstva.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - poškodba noge - poškodba kolena - prelom pogačice - ugotavljanje obsega škodnih posledic - sodni izvedenec - individualizacija in objektivizacija odškodnine
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel raztrganino hrustanca na pogačici v predelu patelofemoralnega sklepa z globoko fisuro in majhnim odluščenjem kot posledico direktnega udarca pri padcu na kamen. Gre za srednje hud primer (prelom oziroma odlom sklepnega hrustanca) po kvalifikaciji po Fisherju.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 14.5000 EUR je ustrezna.
postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - dokazna ocena - pravica do izjave pred sodiščem - neprerekane navedbe - priznana dejstva
Navedbe toženca, da mu prvostopenjsko sodišče ni dalo možnosti obravnavanja dejstev, ki so podlaga sodbe prvostopenjskega sodišča, ne držijo. Prvostopenjsko sodišče je v skladu z napotkom iz 7. člena ZPP omogočilo tožencu, da navaja vsa dejstva, na katera opira svoje ugovore, in prav tako predlaga dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Da je bil toženec seznanjen o svojih pravicah in načinu njihovega uveljavljanja, je razvidno iz poziva tožencu, naj odgovori na tožbo, pozneje pa iz poziva, naj odgovori na vlogo tožnika. Nenazadnje pa je bila ta možnost tožencu dana na glavni obravnavi, kjer je sodišče toženca zaslišalo.
V delu, ko se zahtevani osebi očita, da je vojaku A. A. (ko ga je pretepel), iz pištole v glavo izstrelil en naboj, zaradi česar je ta na kraju umrl, obstaja obligatorni razlog za zavrnitev izročitve iz 7. točke prvega odstavka 8. člena BRSI, saj je bila zahtevana oseba s pravnomočno sodbo Županijskega sodišča v Zagrebu, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške v Zagrebu z dne 10. 1. 2001, za to dejanje, pravno označeno kot prekoračeni silobran pri kaznivem dejanju uboja po prvem odstavku 34. člena KZ RH v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena OKZ RH, že pravnomočno oproščena obtožbe.
ZUP člen 35, 37.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 4, 102, 105.. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 4, 6, 11, 12, 18, 18/1.
službena ocena - izločitev uradne osebe - delovna uspešnost - slovenska vojska
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so edini pristojni za odrejanje načina in organizacije dela, prav tako tudi za nadzor in ocenjevanje izvedbe nalog tožnikovi nadrejeni. O posameznih elementih in kvaliteti tožnikovega dela so tako lahko verodostojno izpovedali zgolj tožnikovi nadrejeni, ki so imeli vpogled v njegovo delo. Iz njihovih izpovedi pa izhaja, da se je tožnik izogibal nalogam, saj ni izvajal svojih rednih nalog v skladišču, da ni bil pripravljen na sodelovanje pri izvajanju nalog saj ni komuniciral ne z nadrejenimi ne s sodelavci in ni bil pripravljen delati v skupini ter je povzročal konflikte s sodelavci. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje so bili predpisani kriteriji ocenjevanja pravilno uporabljeni.
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 53, 53/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sklicevanje na sodno prakso - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - stranska denarna kazen - kršitev kazenskega zakona
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da posplošeno in nekonkretizirano sklicevanje na sodno prakso v drugih kazenskih zadevah, zgolj na podlagi števila ilegalnih prebežnikov opravljeni primerjavi izrečenih kazenskih sankcij, ni primerna, zadostna in ne more biti temelj oziroma podlaga za odmero kazni v konkretni zadevi. Višina izrečene kazni je vedno odraz ugotovljenih relevatnih okoliščin v vsaki posamezni zadevi ter obteževalnih in olajševalnih okoliščin na strani vsakega posameznega obdolženca. Iz tega razloga so tudi v zakonu kazni predpisane v razponu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - zagovor - prosto delovno mesto
Tudi v primeru, da bo pri toženi stranki dokončan postopek za zasedbo delovnega mesta, na katerem je delo opravljal tožnik, in bo to delovno mesto zasedel drug delavec, to glede na zakonsko predvidene možnosti odločitve v sporih o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da bo tožnikova uveljavitev terjatve v tem individualnem delovnem sporu onemogočena. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bi bilo s predlagano začasno odredbo, s katero bi se toženi stranki vse do pravnomočnega zaključka tega postopka preprečila zasedba delovnega mesta, v predmetni zadevi prekomerno poseženo v pravico tožene stranke do samostojnega sprejemanja odločitev v zvezi s poslovanjem in kadrovanjem.
odpoved pravici - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Delavec se vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno odpovedati. S pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi "odpove" tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume.
ZPP člen 156, 156/1, 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2, 163/3.
izpolnitev tožbenega zahtevka - zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka - nepravočasen umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - načelo krivde - zahteva za povrnitev stroškov - odločba brez poprejšnjega obravnavanja
Tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, zato pogoji, ki utemeljujejo izjemo po prvem odstavku 158. člena ZPP, niso podani.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristransko sojenje
V obravnavani zadevi je namreč vložena zasebna tožba zoper Okrajno sodišče v Mariboru in zoper okrajnega sodnika A.A. Te okoliščine pa bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o zasebni tožbi zasebnega tožilca M.R.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec svojo izbiro o tem, kateremu delavcu bo podal odpoved, legitimno gradi tudi na razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge. Delodajalec je pri tej izbiri omejen le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je neveljavna redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi bila podana v nasprotju s prepovedjo diskriminacije in povračilnih ukrepov (6. člen ZDR-1).
regres za letni dopust - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma
Pritožbene navedbe v zvezi z dogajanjem pri toženi stranki, ki je privedlo do sklenitve sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, za odločitev niso pravno pomembne, saj ne vplivajo na tožnikovo upravičenost do vtoževanih terjatev (plačila sorazmernega dela regresa in dnevnic).
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - odmera sodne takse
Zakon dopušča ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zgolj iz treh taksativno naštetih razlogov: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovora ni dopustno vložiti iz razloga, ker se stranki zdi plačilni nalog, ki se izdaja na standardiziranih obrazcih, premalo obrazložen.
popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe - identifikacijski podatki dolžnika
Glede na to, da je sodišče s prvim popravnim sklepom navedlo matični številki pravdnih strank, ne more biti nobenega dvoma na kateri pravni osebi se sodba nanaša. Z matično številko je oseba nedvoumno identificirana tudi v izvršbi.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - zloraba pravic - poslovni delež
Materialno pravo ureja pravno varstvo družbenika, ki meni, da drugi družbenik zlorablja pravice iz poslovnega deleža, vendar ne z ugotovitveno in prepovedno tožbo, katero želi tožeča stranka zavarovati z začasno odredbo. Na voljo ima posebno oblikovalno tožbo korporacijskega prava. Če bi tožeča stranka uspela s postavljenim tožbenim zahtevkom, bi bil drugi toženec "shizofreni družbenik" v d.o.o.. Imel bi formalni status družbenika, vendar brez korporacijskih pravic. Takšnega trajnega položaja naše pravo ne omogoča. Nekdo je družbenik ali pa ni. Kot pojasnjeno, se tožbenim trditvam prilega določena pravna posledica, vendar je ni možno doseči s postavljenim tožbenim zahtevkom.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja terjatve.
spor iz razmerij med starši in otroki - določitev preživnine - začasna odredba o preživljanju otrok - začasna preživnina - nujnost izdaje začasne odredbe - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - spremenjene okoliščine - preiskovalno načelo - nevezanost na zahtevek
Sodišče prve stopnje v okviru stroškov tožničinega lastnega preživljanja ni moglo upoštevati zgolj njenih stroškov bivanja, ampak je treba upoštevati tudi njene ostale nujne stroške (prehrana, obleka in obutev, higiena itd.), čemur sodišče ni pripisalo ustreznega pomena. Poleg tega ni upoštevalo tožničine trditve (toženec je ni prerekal in zato velja za priznano), da ima poleg kronične bolezni (slednja je prisotna že od leta 2003) sedaj tudi bolezen hrbtenice (diagnosticirana v oktobru 2019), zaradi česar ima dodatne izdatke za zdravljenje, katerih večino mora trpeti sama, ker jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije. Vse to bistveno znižuje tožničine preživninske zmožnosti, in sicer v tolikšnem obsegu, da tožnica ne zmore kriti povečanih izdatkov iz naslova nujnih potreb hčerk. Ob tem ni nepomembno, da mora tožnica poskrbeti tudi za ostale, neeksistenčne potrebe deklic, ki po rednem teku stvari neizogibno nastajajo.
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/12. ZP-1 člen 156.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - ravnanje policista pri izvajanju pooblastil
Že jezikovna in namenska razlaga določbe sedmega odstavka 107. člena ZPrCP pokaže, da sme policist zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom prepovedanih drog, izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti droge v organizmu samostojno in neodvisno od postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Navedena določba pa daje policistu pooblastilo, da sme preizkus z napravo za hitro ugotavljanje izvesti tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo in se pritožnik ne more uspešno sklicevati, da naj bi strokovni pregled odklonil pod pritiskom policista, češ da bo prihranil stroške pregleda, ker ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila njegova lastna odločitev.
Odsotnost testerja, ki ni zabeležil veljavnega rezultata, ne vzbuja pomisleka, da je prvi test bil negativen in da iz tega razloga drugi test sploh ne bi smel biti odrejen. Ponovljeni test pa je bil izveden kot del enotnega postopka za preverjanje psihofizičnega stanja s časovno kontinuiteto, ki ni prekomerno posegla v osebnost obdolženca v smislu neupravičenega zadržanja, pri čemer je obdolženec med postopkom imel ves čas možnost spremljati postopek in rezultate testa, zaradi česar se kot neutemeljen izkaže tudi pritožbeni očitek, da sta preizkusa bila nezakonito opravljena v njegovi odsotnosti, saj zgolj dejstvo, da med čakanjem na rezultat ni bil neposredno prisoten ob napravi za hitro testiranje, ne predstavlja kršitve, ki bi vplivala na zakonitost postopka.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin zahtevek za izplačilo jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe, ker je ugotovilo, da je tožena stranka pravilno in utemeljeno uveljavljala zastaranje terjatve. Tožnica je sklenila delovno razmerje pri predhodniku tožene stranke 20. 5. 2005 in je na ta dan imela 21 let, 1 mesec in 24 dni skupne delovne dobe, 20 let delovne dobe v javnem sektorju pa je dopolnila na dan 27. 9. 2007. Zahtevo za izplačilo jubilejne nagrade je vložila šele 8. 11. 2017, pri tem pa ni navedla, katero jubilejno nagrado za 20 let dela zahteva. Tožbo je vložila 7. 3. 2018, zato je ob upoštevanju določbe 206. člena ZDR in 202. člena ZDR-1, kjer je določen splošni petletni zastaralni rok, v katerem zastarajo terjatve, ki izvirajo iz pravic in obveznosti vezanih na delovno razmerje, kamor sodi tudi jubilejna nagrada, ugovor tožene stranke utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00035271
ZPP člen 8, 154, 302, 359. OZ člen 358, 779, 779/1.
podržavljeno premoženje - premoženje vrnjeno v postopku denacionalizacije - dogovor o delitvi premoženja - skrbnik vrnjenega premoženja - nagrada skrbnika - ustni dogovor o plačilu - procesni pobot - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnih rokov - zadržanje zastaranja - zapadlost terjatve - verodostojnost priče - ponovno izvajanje dokazov - odklonitev pričanja - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi - plačilo mandatarju - načelo vzajemnosti - načelo končnega uspeha
V okviru procesnega pobota je moč v pobot postaviti le nezastarane terjatve. Ne gre za materialnopravni pobot, ko terjatev preneha, ko so nastopili pogoji potrebni za pobot, ampak procesni pobot, ki ga (iz)oblikuje odločitev sodišča, kar pomeni, da je moč v pobot postaviti le terjatev, ki v trenutku podaje pobotnega ugovora ni zastarana.