ZKP člen 35, 35/1. ZS člen 104, 104/1-2, 116. URS člen 23, 23/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sojenja
Po presoji višjega sodišča okoliščine, ki so navedene v predlogu okrajnega sodnika, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti. V obravnavani zadevi je namreč vložena zasebna tožba zoper Okrajno sodišče v Mariboru in zoper okrajno sodnico I.M., pri čemer je iz podatkov spisa razvidno, da je okrajna sodnica I.M. dne 21. 2. 2017 predlagala uvedbo postopka omejitve oziroma odvzema poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti za zasebnega tožilca M.R., očitek iz zasebne tožbe pa se nanaša ravno na navedeno sodničino ravnanje. Takšne okoliščine bi po oceni višjega sodišča, pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o zasebni tožbi zasebnega tožilca M.R.. Višje sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP predlogu okrajnega sodnika ugodilo in odločilo, da se za odločanje v obravnavani zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Murski Soboti.
postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - dokazna ocena - pravica do izjave pred sodiščem - neprerekane navedbe - priznana dejstva
Navedbe toženca, da mu prvostopenjsko sodišče ni dalo možnosti obravnavanja dejstev, ki so podlaga sodbe prvostopenjskega sodišča, ne držijo. Prvostopenjsko sodišče je v skladu z napotkom iz 7. člena ZPP omogočilo tožencu, da navaja vsa dejstva, na katera opira svoje ugovore, in prav tako predlaga dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Da je bil toženec seznanjen o svojih pravicah in načinu njihovega uveljavljanja, je razvidno iz poziva tožencu, naj odgovori na tožbo, pozneje pa iz poziva, naj odgovori na vlogo tožnika. Nenazadnje pa je bila ta možnost tožencu dana na glavni obravnavi, kjer je sodišče toženca zaslišalo.
posestno varstvo - motenje soposesti - motilno dejanje - postavitev ograje - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine - dotedanji način izvrševanja posesti
Postavitev žične ograje, ki se lahko sname in ponovno namesti na služnostni poti, za služnostnega upravičenca ne predstavlja takšne obremenitve, da bi bil upravičen do posestnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00034885
ZDZdr člen 2, 2-10, 67, 67/3, 74, 74/1, 75, 75/1, 77. ZPP člen 335, 336. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8/a. URS člen 19, 19/1, 19/2.
socialno varstvo - predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - oseba z duševno motnjo - nepodpisana pritožba - zavrženje pritožbe - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - učinek pravnomočnosti sklepa
Zakonski pogoji za odpust udeleženca iz varovanega oddelka SVZ niti za zdravljenje v nadzorovani obravnavi niso izpolnjeni, so pa podani vsi v 74. členu ZDZdr našteti zakonski pogoji za njegovo nadaljnje zadržanje.
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 53, 53/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sklicevanje na sodno prakso - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - stranska denarna kazen - kršitev kazenskega zakona
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da posplošeno in nekonkretizirano sklicevanje na sodno prakso v drugih kazenskih zadevah, zgolj na podlagi števila ilegalnih prebežnikov opravljeni primerjavi izrečenih kazenskih sankcij, ni primerna, zadostna in ne more biti temelj oziroma podlaga za odmero kazni v konkretni zadevi. Višina izrečene kazni je vedno odraz ugotovljenih relevatnih okoliščin v vsaki posamezni zadevi ter obteževalnih in olajševalnih okoliščin na strani vsakega posameznega obdolženca. Iz tega razloga so tudi v zakonu kazni predpisane v razponu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - zagovor - prosto delovno mesto
Tudi v primeru, da bo pri toženi stranki dokončan postopek za zasedbo delovnega mesta, na katerem je delo opravljal tožnik, in bo to delovno mesto zasedel drug delavec, to glede na zakonsko predvidene možnosti odločitve v sporih o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da bo tožnikova uveljavitev terjatve v tem individualnem delovnem sporu onemogočena. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bi bilo s predlagano začasno odredbo, s katero bi se toženi stranki vse do pravnomočnega zaključka tega postopka preprečila zasedba delovnega mesta, v predmetni zadevi prekomerno poseženo v pravico tožene stranke do samostojnega sprejemanja odločitev v zvezi s poslovanjem in kadrovanjem.
ZPP člen 156, 156/1, 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2, 163/3.
izpolnitev tožbenega zahtevka - zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka - nepravočasen umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - načelo krivde - zahteva za povrnitev stroškov - odločba brez poprejšnjega obravnavanja
Tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, zato pogoji, ki utemeljujejo izjemo po prvem odstavku 158. člena ZPP, niso podani.
odpoved pravici - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Delavec se vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno odpovedati. S pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi "odpove" tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume.
regres za letni dopust - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma
Pritožbene navedbe v zvezi z dogajanjem pri toženi stranki, ki je privedlo do sklenitve sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, za odločitev niso pravno pomembne, saj ne vplivajo na tožnikovo upravičenost do vtoževanih terjatev (plačila sorazmernega dela regresa in dnevnic).
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - odmera sodne takse
Zakon dopušča ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zgolj iz treh taksativno naštetih razlogov: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovora ni dopustno vložiti iz razloga, ker se stranki zdi plačilni nalog, ki se izdaja na standardiziranih obrazcih, premalo obrazložen.
V delu, ko se zahtevani osebi očita, da je vojaku A. A. (ko ga je pretepel), iz pištole v glavo izstrelil en naboj, zaradi česar je ta na kraju umrl, obstaja obligatorni razlog za zavrnitev izročitve iz 7. točke prvega odstavka 8. člena BRSI, saj je bila zahtevana oseba s pravnomočno sodbo Županijskega sodišča v Zagrebu, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške v Zagrebu z dne 10. 1. 2001, za to dejanje, pravno označeno kot prekoračeni silobran pri kaznivem dejanju uboja po prvem odstavku 34. člena KZ RH v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena OKZ RH, že pravnomočno oproščena obtožbe.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristransko sojenje
V obravnavani zadevi je namreč vložena zasebna tožba zoper Okrajno sodišče v Mariboru in zoper okrajnega sodnika A.A. Te okoliščine pa bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o zasebni tožbi zasebnega tožilca M.R.
ZUP člen 35, 37.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 4, 102, 105.. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 4, 6, 11, 12, 18, 18/1.
službena ocena - izločitev uradne osebe - delovna uspešnost - slovenska vojska
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so edini pristojni za odrejanje načina in organizacije dela, prav tako tudi za nadzor in ocenjevanje izvedbe nalog tožnikovi nadrejeni. O posameznih elementih in kvaliteti tožnikovega dela so tako lahko verodostojno izpovedali zgolj tožnikovi nadrejeni, ki so imeli vpogled v njegovo delo. Iz njihovih izpovedi pa izhaja, da se je tožnik izogibal nalogam, saj ni izvajal svojih rednih nalog v skladišču, da ni bil pripravljen na sodelovanje pri izvajanju nalog saj ni komuniciral ne z nadrejenimi ne s sodelavci in ni bil pripravljen delati v skupini ter je povzročal konflikte s sodelavci. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje so bili predpisani kriteriji ocenjevanja pravilno uporabljeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec svojo izbiro o tem, kateremu delavcu bo podal odpoved, legitimno gradi tudi na razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge. Delodajalec je pri tej izbiri omejen le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je neveljavna redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi bila podana v nasprotju s prepovedjo diskriminacije in povračilnih ukrepov (6. člen ZDR-1).
popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe - identifikacijski podatki dolžnika
Glede na to, da je sodišče s prvim popravnim sklepom navedlo matični številki pravdnih strank, ne more biti nobenega dvoma na kateri pravni osebi se sodba nanaša. Z matično številko je oseba nedvoumno identificirana tudi v izvršbi.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - zloraba pravic - poslovni delež
Materialno pravo ureja pravno varstvo družbenika, ki meni, da drugi družbenik zlorablja pravice iz poslovnega deleža, vendar ne z ugotovitveno in prepovedno tožbo, katero želi tožeča stranka zavarovati z začasno odredbo. Na voljo ima posebno oblikovalno tožbo korporacijskega prava. Če bi tožeča stranka uspela s postavljenim tožbenim zahtevkom, bi bil drugi toženec "shizofreni družbenik" v d.o.o.. Imel bi formalni status družbenika, vendar brez korporacijskih pravic. Takšnega trajnega položaja naše pravo ne omogoča. Nekdo je družbenik ali pa ni. Kot pojasnjeno, se tožbenim trditvam prilega določena pravna posledica, vendar je ni možno doseči s postavljenim tožbenim zahtevkom.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja terjatve.
ZDR-1 člen 7, 33, 34, 35, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZVZD-1 člen 12, 12/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nerazsodnost
S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih pogojih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožniku ne bi smela podati odpovedi samo zato, ker nekaterim drugim delavcem ob enaki kršitvi ni podala pisnega opozorila. Ni namreč enakosti v nepravu.
Tožnikove zdravstvene težave ne omogočajo zaključka, da je izpolnjen dejanski stan v okviru civilnopravnega instituta nerazsodnosti, na katerega je vezana razlaga odgovornosti za kršitev iz pogodbe o zaposlitvi. Le nerazsodnost, glede katere je že Vrhovno sodišče pojasnilo, da pri tožniku ni bila podana v času storitve kršitve, bi izključila odgovornost za storjeno kršitev zaradi nezmožnosti razsojanja v kritičnem obdobju.
Država je za starše in otroke vzpostavila sistem brezplačne storitve tudi na področju družinske sistemske psihoterapije, zato bi sodišče prve stopnje moralo napotiti starše in otroka na kliniko oziroma zdravstveno institucijo, ki to storitev opravlja brezplačno, ker je tak ukrep potreben, ker starša ne izvajata starševske skrbi v korist otroka in je zato potrebna intervencija države. Iz teh razlogov ni odločilno, da imata udeleženca nadpovprečne dohodke, zato pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo določiti zdravstveno institucijo, ki storitev nudi na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00033293
ZIL-1 člen 33, 33/2, 42, 42/1, 123, 123/1, 123/1-a, 123/1-b, 123/7, 124, 124/5. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 9, 9/4, 45. ZVK člen 13.
model - blagovna znamka - predmet varstva - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - zavrnitev predloga - vročanje - vročitev sklepa o zavrnitvi predloga - pravna sredstva - vročitev pritožbe v odgovor - nedovoljene pritožbene novote
Predmet varstva modela po drugem odstavku 33. člena ZIL-1 je lahko videz izdelka, ki pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti, zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem. Vendar pa iz priloženih listin ne izhaja, v čem je zidni vložek po navedenih elementih iz drugega odstavka 33. člena ZIL-1 zaščiten z modelom z izjemo, da gre za zidni vložek iz plastike.
Po določilu prvega odstavka 42. člena ZIL-1, se sme kot znamka registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje blaga ali storitev podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z vsemi imeni, črke, številke, figurativni elementi, 3D dimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov. Z zelo povečevalnim pregledom je mogoče zaznati, da je na zidnem vložku tožene stranke znak SX, ki se nadaljuje še z dodatnimi podatki, ki pa so na 4 strani tožbe tako slabo vidni, v zajemu spletne strani tožene stranke pa sploh ne, da zapisa ni mogoče razbrati.
ZP-1 člen 56, 56/7, 58, 58/1, 65a. ZUP člen 88, 88/1, 88/4.
vročanje odločb sodišča o zahtevi za sodno varstvo - vročanje pooblaščencu
ZP-1 nima posebne določbe, po kateri se mora odločba o prekršku prekrškovnega organa vročiti kršitelju osebno in njegovemu zagovorniku.
Storilcu se odločba o prekršku vroča po določbah ZUP, kar pomeni, da se uporabljajo med drugim tudi določbe 88. člena ZUP in da se, kadar ima storilec zagovornika, vroča njemu (prvi odstavek 88. člena ZUP); in se tako šteje, da je dokument vročen storilcu, kadar je vročen njegovemu zagovorniku (četrti odstavek 88. člena ZUP).