Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je materialnopravno pravilna interpretacija določila 2. točke drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa vrstni red prednostnih upravičencev pri zakupu kmetijskega zemljišča, gozda, kmetije, na način, da se kot upravičenca po definiciji »kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup,« lahko opredeli oziroma upošteva le kmeta, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti in meji na zemljišče, ki se daje v zakup (torej mejno zemljišče), je po namembnosti izrecno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče (ne pa tudi v primeru, če je mejno zemljišče v lasti kmeta mejaša opredeljeno kot stavbno oziroma nezazidljivo stavbno zemljišče).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00036129
ZG člen 47, 47/10, 47/11. ZKZ člen 23, 23/2, 23/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - prodaja gozda - vrstni red prednostnih upravičencev - predkupna pravica - izbira kupca - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v primeru enakega vrstnega reda prednostnih upravičencev, pri prodaji gozdnih zemljišč po desetem odstavku 47. člena ZG, uporabijo nadaljnji kriteriji za določitev prednostnega upravičenca, ki jih določa 23. člen ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - prednostna pravica do nakupa - vrstni red predkupnih upravičencev - pretežnostni kriterij - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ob skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč se ob odobritvi pravnega posla ne more uporabiti "pretežnostnega načela", temveč se mora uporabiti materialnopravne norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG.
promet s kmetijskimi zemljišči - zakup kmetijskih zemljišč - zakupna pogodba - razveljavitev zakupne pogodbe - uveljavljanje prednostnega upravičenja - prednostna pravica do zakupa - razlaga zakona - visokogorje - pašnik - mejaš - mejna zemljišča - pojem kmetijskega zemljišča - dopuščena revizija
Glede na cilj, smisel in namen prednostne pravice zakupa je bistvena stvarna, dejanska in praktična uresničitev olajšanja izkoriščanja kmetijskih zemljišč, v konkretnem primeru visokogorskih pašnikov, njihova zaokrožitev in združitev, vse s ciljem smotrnega gospodarjenja z zemljišči. Zato drugega toženca ni mogoče obravnavati kot zakupnika, katerega zakupljeno zemljišče bi mejilo na parcelo. Zemljišče, ki ga ima v zakupu, je namreč le majhen, neznaten del parcele, ki meji z zemljiščem (v tem primeru parcelo), ki se daje v zakup. Od njega je oddaljeno več kilometrov in med njima so za nameček še, kot pravi prva toženka, gozdovi, prepadne stene, nerodovitna melišča in podobno.
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da gre pri pravnem poslu, sklenjenem med A. A. in B. B., glede prenosa lastninske pravice na 1/3 deležu nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe z dne 25. 11. 2008, za mešano darilo,
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da kogentne določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih glede načina in postopka prodaje gozdnih in kmetijskih zemljišč ter zakonske določbe o predkupnih upravičencih v okoliščinah konkretnega primera ne pridejo v poštev.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00035178
URS člen 71, 71/2. ZKZ člen 20, 21, 22, 22/2, 23, 24. ZUP člen 279. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla - tožba v upravnem sporu - obseg sodne presoje - uveljavljanje napake volje - nagib za sklenitev pogodbe - veljavnost pogodbe - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico
V upravnem sporu izvedena sodna presoja zakonitosti odločb, izdanih v postopku odobritve prodaje kmetijskih zemljišč, je omejena na presojo pravilne uporabe določb ZKZ, ne pa tudi na presojo eventualnih civilnopravnih elementov same pogodbe.
Opisani obseg presoje zakonitosti upravne odločbe odobritve pravnega posla prodaje kmetijskih zemljišč v upravnem sporu pa določa tudi vsebino spora in uspeh, ki ga pritožnik s tožbo lahko zasleduje in doseže. To je presoja zakonitosti izdane odločbe, glede upoštevanja zakonskih pravil o ponudbi, sprejemu ponudbe, roku za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla in določitvi predkupnih upravičencev. Pritožnik pa s svojimi tožbenimi in pritožbenimi navedbami take presoje zakonitosti upravne odločbe in sodbe sodišča prve stopnje ne zahteva. Odločbo izpodbija izključno zaradi razlogov (ne)veljavnosti sklenjenega pravnega posla, kar pa, kot že navedeno, ni predmet upravnega postopka in upravnega spora. Presoja sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je zato pravilna.
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - kmet mejaš - pomembno pravno vprašanje - dejansko stanje kot revizijski razlog - jasna zakonska določba - zavrženje revizije
Na podlagi vprašanj, ki niso utemeljena s pravnimi argumenti temveč se nanašajo na v postopku ugotovljeno dejansko stanje, revizije ni mogoče dopustiti.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00022803
ZSKZ člen 14, 14/1, 14/4.
lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - družbena lastnina - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - odplačna pridobitev lastninske pravice - državna lastnina - lastnina občin
Pogoji za ex lege pridobitev lastninske pravice občine po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SZKZ) so štirje: 1) da je šlo za kmetijska zemljišča; 2) da so bila ob uveljavitvi ZSKZ še v družbeni lastnini; 3) da ležijo na območju občine in 4) da so bila 6. aprila 1941 v lasti občine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00021178
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZVGLD člen 55, 57. ZTLR člen 1, 11. ZSlaR člen 37, 37/1.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društva - lovska družina - ribiška družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - ustavnost določb ZSKZ - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VS00020053
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/2.
predlog za dopustitev revizije - zadruga - družbena lastnina - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - odplačna pridobitev - višina nadomestila - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Namen zakonskega urejanja v ZDKG ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč, čemur ustreza že zaščita samih kmetijskih zemljišč, ampak je cilj drugje – v zagotavljanju preživetja potencialnemu prevzemniku obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanju kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanju poseljenosti prostora zunaj mest.
Za določitev statusa zaščitene kmetije ne zadošča, da ima lastnik povezana kmetijska zemljišča temveč mora biti zaščitena kmetija opredeljena kot kmetijsko gospodarska enota, katere nujen, a ne zadosten del so kmetijska zemljišča.
Zaščitena kmetija tako ne more obstajati brez določene površine ustreznih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, zgolj ta brez ostalih sredstev pa še ne pomenijo gospodarske enote, saj samo vsa sredstva skupaj omogočajo kmetijsko oziroma gozdarsko proizvodnjo in z njo povezanih dejavnosti, s tem pa tudi prevzemnikovo ekonomsko preživetje. Med kmetijskimi zemljišči in ostalimi sredstvi torej obstoji vzajemna povezanost in soodvisnost. Ker je tako, tudi (zaščitene) kmetije ne more biti brez enih in drugih.
Element zaokroženosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč v smislu njihove povezanosti oziroma primerne medsebojne oddaljenosti, ki še omogoča obdelovanje v sklopu kmetije, je lahko pomemben le za presojo, katera kmetijska zemljišča istega lastnika sploh sodijo v zaščiteno kmetijo.
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - parcelacija zemljišč - dejanska raba zemljišč - namenska raba zemljišč
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali s parcelacijo nastane nova stvar in ali parcelacija v prodajo danega zemljišča, izvedena po sprejemu ponudbe, vpliva na odobritev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ?
Ali je v postopku prodaje po ZKZ relevantna dejanska raba zemljišča, ki je pozidano, ali njegova namenska raba, določena v prostorskem aktu občine?
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - pretežnostni kriterij
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, če se ob skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč ob uporabi pretežnostnega načela predkupni upravičenec določi na podlagi desetega odstavka 47. člena Zakona o gozdovih?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VS00013944
ZSKZ člen 14.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - neodplačnost - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - vlaganja v nepremičnino - neupravičena pridobitev
Sodišči nižjih stopenj nista storili nobene kršitve s tem, ko nista vsebinsko presojali ugovora o neupravičeni obogatitvi tožnice na račun toženke zaradi zatrjevanih vlaganj v sporne nepremičnine. Za presojo zahtevka o tožničinem lastništvu nad nepremičninami presoja teh trditev namreč ni bila pravno relevantna. Morebitna toženkina vlaganja v nepremičnine sama po sebi ne bi pomenila, da tožnica z dnem uveljavitve ZSKZ ne bi postala lastnica teh nepremičnin. Lahko pa bi predstavljala podlago za zahtevek za povračilo vrednosti vlaganj oziroma večvrednosti nepremičnin, a takega zahtevka ni postavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00011038
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - kmetijsko zemljišče - dobra vera - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Če bi sodišče dosledno in togo izpeljevalo pogodbenopravno stališče iz Načelnega pravnega mnenja Občne seje VS RS dne 6. 4. 2012 tudi za primere, ki so nastopili prej – ko je bila sodna praksa še drugačna – bi ravnalo v nasprotju s tistim bistvom ustavne prepovedi retroaktivnosti, ki se prekriva tudi z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom načela pravne države (2. člen Ustave). Skupina pravnih naslovnikov (predkupnih upravičencev) bi zamudila rok za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ samo zato, ker je ravnala v skladu s tedaj veljavno sodno in upravnopravno prakso ter s tožbo zahtevala sklenitev pogodbe, namesto, da bi preprosto vložila zahtevo za odobritev pravnega posla. Prav zato je treba za skupino pravnih naslovnikov v tem vmesnem obdobju tolerirati (pravno dogmatično sicer napačno) zahtevke, katerih končni in resnični cilj je po novem pravnem pojmovanju le še v tem, da varujejo rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ, v katerem je mogoče podati vlogo za odobritev pravnega posla. Pri tem ne more biti bistveno, ali je zahtevek oblikovan kot ugotovitveni ali kot oblikovalni. Njegovo pravno bistvo (pravna vsebina), ki se skriva za pomenom besednih znakov, je v obeh primerih to, da se stranki zagotavlja učinkovito pravno varstvo. Slednje je, na nikogaršnjo škodo, enako učinkovito zagotavljeno tako v enem kot v drugem primeru.
Enaka prožnost, kot v razmerju do predkupnega upravičenca, pa je potrebna tudi v razmerju do prodajalca, ki zatrjuje obstoj napak pogodbene volje. Če sodno pravo v vmesnem času dopušča zahtevke, s katerimi se zahteva sklenitev pogodbe (čeprav sta se volji sicer že srečali prek ponudbe in njenega sprejema), potem mora dopuščati tudi obrambo, s katero prodajalec izpodbija zgolj svojo izjavo volje (ne pa pogodbo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00020277
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4. ZPVAS člen 8, 9. ZDen člen 12.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - pozneje najdeno premoženje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.