V primeru v predpisani obliki izjavljene volje je že pojmovno izključena možnost nesporazuma v predmetu obveznosti kot razloga za nastanek ponudbe.
Tožena stranka je s tem, ko je v obrazec ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda vpisala tudi stavbna zemljišča, degradirana območja in nerodovitne površine za enotno prodajno ceno tudi te podvrgla prisilnim predpisom ZKZ. Za prodajo stavbnih zemljišč sicer ni potrebno soglasje upravne enote, vendar se zaradi pogoja, da se zemljišča prodajajo v paketu, pogodba lahko sklepa le za vsa zemljišča obenem in tudi zemljiškoknjižna listina izstavlja le za vsa zemljišča obenem.
Tožnik je tožbo vložil še pred sprejemom pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 in v skladu s prevladujočo sodno prakso v 60-dnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe sklenjene z drugim ponudnikom, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in sklenitev pogodbe z njim. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Vrhovno sodišče je zato že v zadevi II Ips 369/2010 odločilo, da je zaradi zagotovitve pravne varnosti v takšnih primerih tožnikom treba omogočiti, da pravdo s tako postavljenimi zahtevki dokončajo, s tem, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi izdane sodbe opravi šele potem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Kupna pogodba v vsebini, kot je opredeljena v glavnem tožbenem zahtevku, bi bila nična, ker ni upoštevano, kakšen postopek je določen za strogo obličen sprejem ponudbe, zaobšle bi se prisilne določbe o predkupnih upravičencih, zlasti pa ni upoštevana pomembna faza upravnega postopka, v katerem upravna enota odobri do tedaj pogojno sklenjeno pogodbo in pri tem tudi izvaja predpisano javnopravno kontrolo.
Zaradi takšne medsebojne povezanosti je nična tudi predpogodba, ki naj bi bila podlaga za sklenitev zahtevane glavne pogodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 23, 23/1-2.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odobritev pravnega posla – predkupni upravičenec – kmet mejaš – teleološka razlaga – zemljišče ločeno s potjo in melioracijskim jarkom – že rešeno vprašanje – zelo hude posledice – neuresničeno pričakovanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanji, ali se pri razlagi statusa kmeta mejaša uporablja tudi teleološka razlaga in kje je opredeljena pravna oziroma dejanska podlaga, ki omogoča zaključek, da javna pot in melioracijski jarek, ki se nahajata med zemljiščema, ne jemljeta lastnosti sosednjih zemljišč, medtem ko reka sosednji zemljišči prostorsko ločuje, je že rešeno v praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa, zato ne gre za pomembni pravni vprašanji.
Pri odobritvi pravnega posla za nakup kmetijskega zemljišča gre za pričakovanje pravice za sklenitev pravnega posla, torej za negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev. Ob takih okoliščinah pa revident zelo hudih posledic ne more izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla – dovoljenost revizije – pravica oziroma obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o odobritvi pravnega posla po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnimi navedbami o tem, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z načelom zakonitosti in načelom enakosti (22. člen Ustave RS) drugačna od odločitve v identični situaciji oziroma da je bil v tej zadevi voden dvojni postopek ter s splošnim Sklicevanjem na 19. člen ZKZ in 33. člen Ustave RS, revidentke niso opredelile konkretnega in natančnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini te zadeve, zato ni izkazana izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0015570
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 43. ZTLR člen 29. ZSKZ člen 14.
lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnin, na katerih se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona - priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja - dobra vera - pravna zmota
V primerih, ko lahko po določbah enega od zakonov o lastninjenju lastninsko pravico na nepremičnini pridobijo različni subjekti, je potrebno ugotoviti le, kateri od teh subjektov je dejansko izpolnjeval zakonsko določene pogoje za pridobitev lastninske pravice na tej nepremičnini. Možnost pridobitve kmetijskih zemljišč, ki so bila predmet lastninjenja, tudi s priposestvovanjem, pa bi posamezniku omogočila, da pridobi lastninsko pravico na teh zemljiščih tudi v primeru, če bi bil v dobri veri, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. To bi dejansko pomenilo zaobid zakonsko določenih pogojev za pridobitev lastninske pravice na teh zemljiščih oziroma „legalizacijo“ nezakonitih vpisov lastninske pravice, ki so nastali v procesu lastninjenja nepremičnin.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – rešeno pravno vprašanje
Revizija ni dovoljena, če je vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
Zavezovalni pravni posel o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjen (sicer pod odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote) s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo predkupnega upravičenca o sprejemu ponudbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VS0015317
ZPP člen 13. ZOR člen 51, 52, 60. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14.
lastninjenje - pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov – ničnost – izpodbojnost – predhodno vprašanje – razlogi za ničnost – sila in grožnja – kavza - obstoj pravne podlage – dopustnost podlage
Tožnik je zatrjeval, da je pogodbo sklenil pod vplivom sile in grožnje, da se njegovemu predniku ni bilo treba lastninsko preoblikovati po ZLPP in da je s pogodbo prišlo do prenosa stavbnih (ne pa kmetijskih zemljišč). Te navedbe zaradi njihove nesklepčnosti ob uporabi 51. in 52. člena ZOR ne utemeljujejo zatrjevane posledice – ničnosti sporne pogodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 21/2.
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla – kmetijska zemljišča – pomembno pravno vprašanje – izjava o sprejemu - že rešeno pravno vprašanje
Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec izjavo o sprejemu ponudbe prejela v zakonskem roku, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana s povratnico.
Vprašanje, ki ga izpostavljata revidenta, je že rešeno, zato ne more biti pomembno pravno vprašanje.
promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja - predkupna pravica – dopuščena revizija
Za uveljavitev stvarnopravnih učinkov prodaje kmetijskih zemljišč ne zadošča zgolj prednostno upravičenje kupca, temveč je bistveno, da prednostni upravičenec stvar kupi v predpisanem postopku, ki omogoči ustrezno kontrolo pravnega posla.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla - dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – rok iz 22. člena ZKZ – retroaktivna uporaba ZKZ-B – štetje roka - prevladujoča sodna praksa v času vložitve tožbe – vmesno obdobje - spremenjena sodna praksa
V času vložitve tožbe v tem upravnem sporu je bila prevladujoča praksa upravnih organov in sodna praksa prvostopenjskega sodišča, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Kot posledica tega stališča je Upravno sodišče zavzelo stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa, da rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla začne teči šele od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila prodajalcu naložena sklenitev prodajne pogodbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – izbira predkupnega upravičenca - ničnost prodajne pogodbe – odobritev upravne enote – odložni pogoj – izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve (19. in 22. člen ZKZ). Za primere pravno poslovnega prenosa lastninske pravice brez odobritve upravne enote je ZIZ določal ničnostno sankcijo (sedmi odstavek 20. člena ZKZ). Ker je bila sporna pogodba sklenjena brez odobritve upravne enote v času veljavnosti zgoraj navedenih zakonskih določb (kar velja tudi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi), je torej nična.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015089
ZKZ člen 83, 83/1, 83/3, 96, 96/4. ZTLR člen 28, 28/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – kmetijsko zemljišče – komasacijski postopek – menjalna pogodba - ničnost – priposestvovanje
Razpolaganje z zemljiščem, ki je v postopku komasacije, je nedovoljeno, kar pomeni, da je pogodba, vsaj v delu glede spornega kmetijskega zemljišča, nična.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj sledi, da je bila sporna nepremičnina v celoti namenjena gradnji že v času izdaje odloka o predkupni pravici (28. 4. 2004). Takšno zemljišče ni (več) kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, ki bi bilo podvrženo ZKZ (prvi odstavek 2. člena ZKZ), temveč stavbno zemljišče.
Ob vložitvi obravnavane tožbe je bila prevladujoča sodna praksa upravnih organov, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Pristojna upravna enota je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Tožnik v skladu s tako prevladujočo sodno prakso v šestdesetdnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak tožbo za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka šestdesetdnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta tožbenemu zahtevku za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ugodili. Revizijsko sodišče pa je zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju reviziji delno ugodilo in je sodbo sodišče druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo le toliko, da je v izreku sodišča prve stopnje dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota. Z ugoditvijo zahtevku za sklenitev pogodbe je tožniku omogočeno, da v šestdesetih dneh od pravnomočnosti odločbe pred upravno enoto zahteva odobritev pravnega posla.
Na podlagi nične pogodbe tožnik ne more uveljavljati niti zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja, niti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Ob takšnem materialnopravnem izhodišču pa je tudi pravilna odločitev, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko je zavrnilo predlog za vpogled v zapisnik o zaslišanju priče v drugem pravdnem postopku, saj ta dokaz v tem postopku glede na povedano nikakor ne bi mogel biti pravno pomemben.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 22, 22/5.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - odobritev pravnega posla – promet s kmetijskimi zemljišči - pravočasna vloga za odobritev pravnega posla – odobritev pravnomočne sodbe odstop od sodne prakse – primerljivost odločitev – jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Odobritev pravnega posla ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odgovor na vprašanje, ali je v primeru, ko kupoprodajno pogodbo nadomesti pravnomočna sodba, odobritev pravnega posla potrebna, dajejo jasne določbe ZKZ v poglavju, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči, zato to ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.