DENACIONALIZACIJA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014994
ZPP člen 7, 212, 214, 286, 286b. ZNP člen 37. ZDen člen 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
denacionalizacijski postopek – nepravdni postopek – razpravno načelo – prekluzija - vrnitev nepremičnin v naravi – smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku – razpravno načelo – trditveno breme – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja – izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč – tržna vrednost kmetijskih zemljišč – institut exceptio illegalis
Postopek na podlagi zahteve za denacionalizacijo je postopek, ki se ne začne po uradni dolžnosti in v katerem nastopajo udeleženci z nasprotujočimi interesi, med katerimi obstoji spor. Zato ta postopek ne sodi med tiste nepravdne postopke pri katerih je namen bistveno drugačen od pravde in je treba uporabiti 286.b člen ZPP. Na podlagi te določbe pa je treba šteti, da je predlagatelj očitka kršitve razpravnega načela in tega, da se ni imel možnosti opredeliti do dejstev, ki naj bi bila ugotovljena kot nesporna, uveljavljal prepozno.
Zakonitost Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, oziroma v njem določene izhodišče vrednosti, je odvisna od dejanske ugotovitve, da so tržne cene v času od njegove uveljavitve narasle prek meje iz drugega odstavka 5. člena in za koliko. Zgolj v tem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti izhodiščne vrednosti iz Odloka in bi jo bilo treba v okviru pravilne uporabe materialnega prava ter v skladu z institutom exceptio illegalis prilagoditi. Tega dejstva pa predlagatelj zgolj z navedbo, da je tolikšna porast cen splošno znana, ni uspel izkazati. Da se določeno dejstvo lahko na podlagi 214. člena ZPP šteje za splošno znano, mora biti znano širšemu krogu ljudi oziroma mora o njem obstajati splošen socialni konsenz. V tem smislu bi lahko standard splošno znanega doseglo zgolj dejstvo, da cene kmetijskih zemljišč od leta 1992 nihajo, ne pa sama višina njihove tržne cene. To pomeni, da tega dejstva (in z njim povezane ugotovitve ali, in za koliko odstotkov, je tržna cena presegla izhodiščno) niti pritožbeno niti revizijsko sodišče brez konkretne trditvene podlage in predloženih dokazov ni dolžno ugotavljati (7. in 212. člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije – problem upoštevnosti pravnega vprašanja glede na ugotovljeno dejansko stanje – obstoj sodne prakse – pogoji za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – prodaja kmetijskih zemljišč – sprejem ponudbe
Spričo neizpodbojnih dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi vprašanje iz predloga za dopustitev revizije niti ni adekvatno zastavljeno, sicer pa je odgovor nanj impliciran že v judikatu Vrhovnega sodišča II Ips 459/2010 (in še drugih).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014991
ZKZ člen 19, 20, 23, 23/3, 24. ZOR člen 32, 32/2, 36, 36/1.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – ponudba za prodajo – prejem izjave o sprejemu ponudbe – sklenitev pogodbe – obličnost – odobritev upravnega organa – izpolnitev obveznosti iz zavezovalnega pravnega posla – tožba na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tudi pri tožbah za dosego izjave volje v izhodišču ni ovir, da sodišče tožniku prisodi nekaj manj: če npr. tožnik zahteva sklenitev pogodbe z določenimi ugodnimi klavzulami, je dopustno, da sodišče zahtevku delno ugodi tako, da kakšno izmed teh pogodbenih določil izpusti, pod pogojem, da ne gre za pogodbeno določilo, ki je bistvenega pomena, zaradi česar izpustitev tega pogodbenega določila iz izreka sodbe ne bi več pomenila prisoditve nečesa manj, pač pa prisoditev nečesa drugega, kot je bilo zahtevano.
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča je v razmerju do predkupnih upravičencev zavezujoča ves čas roka iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti. S trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Za veljavnost pogodbe ni pogoj, da mora biti sprejem ponudbe poslan priporočeno, obličnostni pogoj po pisnosti pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini pa je izpolnjen s pisno ponudbo in pisnim sprejemom ponudbe. Šele v primeru, ko bi tudi po odobritvi pravnega posla ponudnik ne želel prostovoljno izpolniti svoje zaveze iz zavezovalnega pravnega posla po prenosu lastninske pravice na zemljiščih (razpolagalni pravni posel), bi bil predkupni upravičenec primoran to svojo pravico uveljaviti v sodnem postopku z zahtevkom po izročitvi ustrezne zemljiškoknjižne listine.
Ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe je poverjeno upravni enoti in torej neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka 21. člena ZKZ (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014847
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 512.
prodaja kmetijskih zemljišč – kršitev predkupne pravice – tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Ker ob postavitvi zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe zaradi zatrjevane kršitve pravil zakona o kmetijskih zemljiščih o predkupni pravici ni obstajala veljavna kupoprodajna pogodba, sklenjena z drugo osebo, je tak zahtevek neutemeljen.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS0014875
ZKZ člen 20 – 23. URS člen 33, 71, 71/2. OZ člen 81. SPZ člen 40. ZUP člen 224.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – pravica razpolaganja lastnika kmetijskega zemljišča - vezanost na vsebino ponudbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - posebno varstvo kmetijskih zemljišč – pravno mnenje - zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Tak cilj je ne le ustavno dopusten, ampak tudi zaželen. Določitev predkupne pravice subjektov, navedenih v prvem odstavku 23. člena ZKZ je primerno sredstvo za dosego zasledovanega cilja, tj. ohranitve pridelovalne funkcije kmetijskih zemljišč, njegova teža pa sorazmerna vrednosti tega cilja. Uzakonitev predkupne pravice sama po sebi ne odvzema razpolagalnega upravičenja kot enega od bistvenih sestavnih delov ustavno zagotovljene lastninske pravice. Določena je le za prodajo kmetijskega zemljišča in se ne dotika drugih oblik razpolaganj. Tudi odločitev o tem, ali in kdaj ter pod kakšnimi pogoji bo prodal svoje zemljišče, ostaja v celoti v lastnikovi sferi. Omejitev posega le v njegovo pravico izbire nasprotne pogodbene stranke. Na tak način urejena predkupna pravica v najmanjši možni meri, potrebni za dosego zasledovanega cilja, omejuje lastninsko pravico lastnikov kmetijskih zemljišč.
Pogodba je sklenjena s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe pod odložnim pogojem odobritve.
Soglasje pristojne upravne enote je dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Kupec pridobi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila šele potem, ko prodajna pogodba postane veljavna, torej šele po dokončnosti odločbe o odobritvi pravnega posla.
Kupec tako ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), ampak lahko le z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva od sodišča, naj ugotovi, da je bila med njima sklenjena pogodba z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in sprejema ponudbe.
V primeru zavrnitve zahtevka tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato je revizijsko sodišče zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014837
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 21. SPZ člen 23, 40. ZZK-1 člen 32.
prodaja kmetijskih zemljišč – sklepčnost tožbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahtevek za sklenitev pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
S trenutkom, ko ponudnik, ki je v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih dal ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da kupec v pravdi ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe, lahko pa zahteva izpolnitev pogodbe, t.j. izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, potrebnega za vknjižbo prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe.
Ker je tožnik poleg sklenitve pogodbe zahteval tudi dovolitev vknjižbe lastninske pravice v njegovo korist pri nepremičninah, ki so bile predmet ponudbe, je zmotno stališče izpodbijane sodbe, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni bil postavljen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 4, 4/2, 4/8.
zaščitena kmetija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje, bistveno za odločitev - zelo hude posledice - dedovanje
Če odločba sodišča prve stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, in če je VS RS že odločalo o vprašanju, glede katerega revident zatrjuje neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, ni izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.
Za revidentko bodo posledice dejansko nastale v zapuščinskem postopku (po pokojnem možu), odločitev glede statusa zaščitene kmetije pa niti ne vpliva neposredno na dedovanje, saj ZDKG določa različne izjeme, pa tudi oblike dedovanja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 2, 4, 4/2, 4/8.
dedovanje zaščitene kmetije – preverjanje pogojev za zaščiteno kmetijo – podatki iz uradnih evidenc – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno.
Za revidentko bodo zatrjevane posledice nastale šele na podlagi odločbe o dedovanju, izdane v zapuščinskem postopku, zato revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
ZPP člen 214, 214/1. OZ člen 65, 65/2. ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23/4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predkupna pravica - predpogodba - ara - vrnitev dvojne are - prodaja kmetijskega zemljišča - umik izjave o sprejemu ponudbe
Pravdni stranki obveznosti vrnitve dvojne are nista dogovorili za primer, kot ga dobesedno opisuje besedna zveza „da se pojavi drugi kupec“, pač pa za primer, v katerem bi bila prodaja spornega zemljišča tožnici onemogočena zaradi uveljavitve predkupne pravice drugega kupca.
Toženec bi lahko po izteku zakonskih rokov za uveljavitev predkupne pravice zemljišče prodal tožnici tudi brez posebnega poziva predkupnemu upravičencu. Vendar do prodaje zemljišča tožnici ni prišlo, saj je ta umaknila izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča.
Odstopno izjavo tožnice je pooblaščenec toženca predočil tožnici in sodišču šele na zadnjem naroku. Kljub temu revizija sodišču neutemeljeno očita procesno kršitev v zvezi z izvedbo tega dokaza. Nespornega dejstva o tožničinem odstopu od nakupa zemljišča namreč ni bilo treba posebej dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Odločitev tudi brez upoštevanja te sporne listine ne bi bila drugačna.
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 76, 82.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – zavrnjena odobritev - pravni interes
Ker je pritožnica svoja pravna upravičenja po ZKZ že izčrpala s predložitvijo „svoje“ pogodbe v odobritev upravni enoti, ki jo je pravnomočno zavrnila, si v postopku odobritve „drugega“ pravnega posla ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – POGODBENO PRAVO
VS0014493
OZ člen 3, 86, 88. ZKZ člen 29, 114, 114/2.
denacionalizacija – vrnitev nacionalizirane nepremičnine v naravi - odškodninska odgovornost zakupodajalca – odškodninska odgovornost skrbnika – neupravičena obogatitev novega zakupojemalca – ničnost pogodbenega določila - morala
Zato da ravnanje stranke, ki ga ni mogoče umestiti med nobenega od posebej urejenih institutov OZ, lahko opredelimo kot nemoralno po splošni določbi 3. člena OZ in zato nično po 86. in 88. člena OZ, mora vsebovati jasne negativne opredelilne elemente. Napačna je ocena sodišč prve in druge stopnje, da sporna določba vsebuje takšne elemente. Tožnik je ob podpisu pogodbe v primeru vrnitve zemljišča denacionalizacijskemu upravičencu pristal na določitev 8 dnevnega odpovednega roka brez povračila vloženega dela in sredstev v pripravo zemljišča (po pogodbi je imel tožnik pravico le pobrati pridelke). Ni dokazal, da bi prvotoženi sklad pri sklepanju pogodbe kakorkoli nemoralno ravnal, zato se ne more naknadno pritoževati, da njegova zaveza ni pravična (volenti non fit inuria.
UPRAVNI SPOR – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013391
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 85, 85/1.
dovoljenost revizije – odobritev pravnega posla – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZUP pred izdajo upravnega akta - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi odobritve pravnega posla, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na razlago posameznih določb ZUP pred izdajo upravnega akta, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1.
ZPP člen 367b, 367b/2, 373, 373/2, 375, 377. URS člen 22. EKČP člen 6.
dovoljenost revizije - dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - pogoj - plačilo kupnine ob sprejemu ponudbe - priloge revizije - predlog ali sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije
Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije ali sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZKZ člen 20, 20/1, 22, 22/1, 22/2, 23. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vloga za odobritev pravnega posla – predložitev pogodbe o sklenjenem pravnem poslu – pravni interes za vodenje upravnega postopka – čas sklenitve pogodbe
Besedilo zadnjega stavka prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da je treba vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, je treba razumeti tako, da je vloga (ki jo je pravočasno vložila oseba, ki je v roku in na predpisan način sprejela ponudbo za nakup naprodaj danega zemljišča) popolna tudi, če ji ni priložen pisno sklenjen pravni posel, ker se po določbi prvega odstavka 21. člena OZ šteje, da je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe, vendar za kmetijska zemljišča pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ.
Ne glede na število sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, se za vse sprejemnike ponudbe vodi en postopek odobritve pravnega posla, v katerem so stranke postopka vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu z ZKZ, torej ne samo tisti, s katerim je prodajalec sklenil pisno pogodbo.
komasacija – razdelitev zemljišč - dovoljenost revizije - predpisi, po katerih se konča postopek komasacije - že rešeno pravno vprašanje – uvedba komasacije ni predmet odločanja
Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da se postopki komasacije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona (ZKZ), končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi, to je ZKZ 1986. O skladnosti določbe prvega odstavka 115. člena ZKZ z Ustavo RS je odločalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in s sklepom U-1-375/02 z dne 12. 2. 2004 pobudo za začetek postopka zavrnilo. Ker torej vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zemljišča, ki so vključena v komasacijsko območje, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije. V obravnavanem primeru je odločba o uvedbi komasacije postala pravnomočna 24. 7. 1986 in ni predmet odločanja v tem upravnem sporu, v katerem se izpodbija odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Ker je treba pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino zadeve, zastavljeno vprašanje pa se ne nanaša na obravnavano vsebino upravnega spora, po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.
promet s kmetijskimi zemljišči – predkupna pravica – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni vprašanje po vsebini zadeve
Revidentka je predkupne pravico uveljavljala kot lastnica sosednjega zemljišča zato vprašanje solastništva ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZKZ člen 20, 20/1, 22, 22/1, 23. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - promet s kmetijskimi zemljišči – popolnost vloge za odobritev pravnega posla – predložitev pogodbe o sklenjenem pravnem poslu – čas sklenitve pogodbe
Besedilo zadnjega stavka prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da je treba vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, je treba razumeti tako, da je vloga (ki jo je pravočasno vložila oseba, ki je v roku in na predpisan način sprejela ponudbo za nakup naprodaj danega zemljišča) popolna tudi, če ji ni priložen pisno sklenjen pravni posel, ker se po določbi prvega odstavka 21. člena OZ šteje, da je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe, vendar za kmetijska zemljišča pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ.
V obravnavani zadevi je predmet spora izpolnjevanje pogojev za status zaščitene kmetije, zato vprašanje pravilne uporabe določb 1. do 6. člena ZDKG ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da tožnik pristojnemu upravnemu organu ni podal predloga za odobritev pravnega posla, kršilo procesna pravila.