PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002337
ZP-1-UPB3 člen 112, 112/1, 123, 123/6, 137, 200, 200/1. ZVCP-1 člen 122, 122/3, 238a.
prepoved nadaljnje vožnje - odredba policista - neupoštevanje odredbe policista - zaseg motornega vozila - vrnitev zaseženih predmetov pred pravnomočnostjo
Za odločitev v predmetni zadevi je pravno pomembno le, ali je obdolženec nadaljeval z vožnjo motornega vozila po tem, ko mu je bila z zakonito odredbo policista, izdano v predhodnem postopku zaradi drugega prekrška, nadaljnja vožnja izrecno prepovedana.
Odločba o prekršku se izvrši, ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir. Tako se tudi odločitev sodišča, da se zaseženo vozilo vrne obdolžencu, izvrši po pravnomočnosti sodbe o prekršku. Sodišče sicer lahko z odredbo zaseženi predmet vrne lastniku še pred pravnomočnostjo sodbe o prekršku, vendar tega ni dolžno storiti, saj ga k temu izrecno ne zavezuje nobena zakonska določba. Odločitev sodišča prve stopnje, da se vozilo vrne šele po pravnomočnosti sodbe o prekršku pa tudi ne pomeni, da je sicer zakonito opravljen zaseg samo zaradi tega postal nezakonit in da zaradi tega stroški hrambe od tedaj dalje ne bremenijo več obdolženca, ki je bil spoznan za odgovornega storitve očitanega mu prekrška.
pravica do popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Materialno zmotno je zato stališče, da se tožena stranka v postopku ne sme braniti z drugimi argumenti od tisti, ki jih je odgovorni urednik navedel v zavrnitvi objave. Tega zakon ne določa, s tem pa tudi ni porušen enakopravni položaj strank v postopku. Tudi navedbe za objavo popravka so lahko v postopku dopolnjene, le tekst popravka ne sme biti drugačen, ker bi to pomenilo, da gre za nov popravek, ki odgovornemu uredniku še ni bil predložen.
Tožeča stranka, ki se z objavo popravka obrača na širši krog bralcev, mora popravek oblikovati tako, da ta lahko presodi, kaj je resnično in kaj ne ali pa zavzame do teh navedb kritično distanco.
ZOR člen 47. OZ člen 35, 37. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (1957) člen 48.
nadomestilo za mednarodni prestop igralca - pravica do svobodnega opravljanja storitev - pravica prostega pretoka delavcev in delovni sile - ničnost določbe pogodbe
Civilnopravna omejitev zaradi prestopa v klub druge države EU, določena v pogodbi med igralcem in klubom, predstavlja tako resno finančno grožnjo po plačilu nadomestila, da igralca odvrača od iskanja dela v drugi državi članici EU in ga torej omejuje tudi z delovnopravnega vidika. To pa predstavlja takšno obliko omejitve prostega gibanja in zaposlovanja v državah članicah EU, ki ni dovoljena po 48. členu Pogodbe o ustanovitvi EGS.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 483. ZLD člen 2. ZGD-1 člen 72, 72/1.
spor o pristojnosti – opravljanje lekarniške dejavnosti – gospodarski spor
Ker tožeča stranka ni samostojni podjetnik posameznik, v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor po 481. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pa tudi ne po objektivnem kriteriju iz 483. čl. ZPP, glede na to, da tožeča stranka vtožuje neplačano provizijo za opravljene storitve.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni rok - predlog za podaljšanje roka
Dolžnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 110. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ znotraj osemdnevnega roka predlagala izvršilnemu sodišču, da ji zaradi določenih razlogov rok za podajo pripomb podaljša za dodatnih petnajst dni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem predlogu za podaljšanje roka sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru je stranki odvzeta možnost, da se seznani z razlogi za stališče sodišča o predlogu, kot tudi možnost izpodbijanja takšne odločitve s pritožbo (če predlogu sodišče za podaljšanje sodnega roka ne ugodi).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – vročanje – osebno vročanje
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zato, ker tožena stranka obvestila, da se zagovor prestavi, tožnici ni osebno vročila, saj zadošča, da jo je s tem seznanila prek SMS sporočila.
ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 30, 30/1, 112, 112/1.
pogodba o izobraževanju – šolnina – odstop od pogodbe – molk naslovnika
Zgolj dejstvo, da je direktor tožene stranke tožnika seznanil s spremenjenimi okoliščinami in mu povedal, da odstopa od pogodbe o izobraževanju, ne pomeni, da je pogodba prenehala veljati, saj tožnik ni izrazil svojega soglasja (ampak je molčal). Svoje obveznosti po pogodbi o izobraževanju je tudi v celoti izpolnil, zaradi česar je dolžna tožena stranka zanj plačati šolnino, kot se je v pogodbi zavezala.
Dovolitev nujne poti pomeni za nasprotnega udeleženca omejitev lastninske pravice,zato je potrebno razloge za dovolitev nujne poti presojati restriktivno.
Če sodišče določi denarno kazen zaradi kršitve začasne odredbe, mora konkretno ugotoviti, katere prepovedi so bile kršene – npr. prepovedana gradbena dela na hiši.
komisijska pogodba - prodajna komisija - razmerje s posredniško pogodbo
Za t.i. prodajno komisijo kot posebno vrsto komisije pogodbe gre, kadar se komisionar zaveže v svojem imenu in na račun komitenta podati določeno stvar. Pri prodajni komisiji ima namreč komisionar v razmerju do tretje osebe, ki nastopa kot kupec, položaj prodajalca, zato je tretji osebi dolžan izročiti stvar, ki je predmet prodaje od kupca pa je upravičen zahtevati kupnino. Iz tega razloga dejstvo, da komitent (prvotni lastnik) pri prodajni pogodbi ni neposredno sodeloval in ni sam osebno sklenil prodajne pogodbe s kupcem, ne more pomeniti neveljavnosti tega posla. Pri prodajni komisiji ne gre zgolj za zavezo, da si bo komisionar prizadeval najti in spraviti v stik s komitentom osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, kar je definicija posredniške pogodbe. Bistveno je pooblastilo, da komisionar s kupcem tudi sklene prodajno pogodbo, kar predstavlja razliko med obema pogodbama.
ZFPPod člen 19, 20, 22. ZPP člen 2, 2/1, 318, 318/1-3.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja – odgovornost družbenikov – aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo – nesklepčnost tožbe
Aktivna legitimacija za vložitev odškodninske tožbe zoper poslovodstvo po 19. čl. ZFPPod gre tudi posameznemu upniku, vendar jo ta lahko uveljavlja samo na račun vseh upnikov.
izbris dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – pasivnost družbenika
V obravnavanem primeru dejstva, ki jih je dolžnica navajala v ugovoru, ne omogočajo zaključka, da je bila pasivna družbenica. Gre za to, da je očitno imela možnost vplivati na poslovanje, saj ne trdi, da bi ji kdorkoli to preprečeval, vendar pa te možnosti ni izkoristila; če je direktor res ni seznanjal z dogodki v družbi, bi to lahko zahtevala, za svoje trditve o tem, da naj bi ji celo izjavil, da je izbrisana kot družbenica, pa tudi ni predložila nobenega dokaza.
Tožena stranka ni upravičena do vrnitve neupravičeno izplačanega zneska iz naslova dodatka za delovno uspešnost, saj si ob izplačilu ni pridržala pravice sporni znesek terjati nazaj niti ni izplačala tega zneska, da bi se izognila sili.
povračilo stroškov za prehrano – sindikalna dejavnost
Tožnik je za obdobje, ko ni hodil na delo k toženi stranki, ampak je v okviru svoje redne delovne obveznosti opravljal sindikalno dejavnost, upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano, saj je opravljanje sindikalne dejavnosti v delovnem času potrebno obravnavati enako kot delo.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69.
povračilo stroškov za prehrano – minimum pravic
Tožnik je upravičen do razlike v regresu za prehrano med prejetim zneskom in zneskom po panožni kolektivni pogodbi, saj je s panožno kolektivno pogodbo določen minimum pravic (minimalni znesek regresa za prehrano), glede katerega ni mogoč drugačen dogovor med delodajalcem in sindikatom.
Omejitev, ki jo je za izplačilo božičnice določila uprava tožene stranke (božičnica ne pripada delavcem, ki so v postopku prenehanja delovnega razmerja), ni zakonita, saj krni pravice delavcev po 155.a. členu podjetniške kolektivne pogodbe, po katerem je tožnica, ki je bila v času izplačila božičnice v postopku prenehanja delovnega razmerja, do božičnice upravičena, saj gre za prejemek, ki pripada delavcem v sorazmerno s časom, prebitim na delu v posameznem koledarskem letu.
Subjektivni zastaralni rok za zastaranje odškodninske terjatve zaradi negmotne škode začne teči, ko se zdravstveno stanje oškodovanca ustali, torej ko ni mogoče pričakovati njegovega bistvenega izboljšanja oz. poslabšanja, oškodovanec pa za to ve oz. bi moral vedeti.
predhodna odredba - ugotavljanje ločitvene pravice v pravdi - pravni interes
Podlaga upnikovi zatrjevani ločitveni pravici je prav sklep o predhodni odredbi. In če bi prišlo do njegove razveljavitve, bi ta podlaga odpadla. Zgolj s sklepom o napotitvi na pravdo zaradi prerekanja ločitvene pravice upnikov položaj ne bi bil zavarovan, ker zaradi takšnega sklepa ni treba izkazovati pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe v zvezi z obstojem ločitvene pravice, vendar pa mora pravni interes obstajati tudi v kasnejših fazah postopka.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka se je z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanila na razgovoru s tožnico, na katerem je razjasnila pogoste izostanke z dela zaradi bolezni in ko je tožnica navedla razloge, ki naj bi opravičevali, da ni prihajala na delo. Odpoved, ki je bila podana v nadaljnjih petnajstih dneh je zakonita ne glede na to, da jo je tožnica prejela kasneje, saj je odločilen trenutek podaje odpovedi in ne trenutek, ko je odpoved delavcu vročena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tožnica je sicer naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičeno je izostala z dela, izostanka ni ustrezno opravičila, ob vročitvi listine o odobrenem letnem dopustu v trajanju le tri dni se je razburila in listino raztrgala, v Srbijo je odpotovala iz drugih razlogov, kot jih je navajala), zaradi česar se je tožena stranka lahko odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa zaradi navedenih kršitev upravičeno tožnici odvzela pravice do zagovora, zato je odpoved nezakonita.