splošni akt delodajalca – akt o sistemizaciji delovnih mest – postopek sprejema akta – veljavnost akta
Če delodajalec ne zahteva skupnega posvetovanja in se ne drži predpisanih rokov pri sprejemu splošnih aktov, ima svet delavec pravico zadržati njegove odločitve in istočasno sprožiti postopek za medsebojno razreševanje spora. Ker v konkretnem primeru ta postopek ni bil sprožen, ni mogoče v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in se ta akt šteje za veljaven.
postopek o prekršku - odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - odmera sankcij
Sodišče mora pri izrekanju stranske sankcije odvzema predmetov lastniku upoštevati težo prekrška, stopnjo storilčeve odgovornosti za prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja ali kršitev zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku. Ob upoštevanju konkretnih okoliščin pri obdolžencu, ki je večkratni specialni povratnik in je številne najhujše prekrške po ZVCP-1, za katere je bil pravnomočno kaznovan, storil z istim vozilom, je bil odvzem motornega vozila obdolžencu izrečen utemeljeno in zakonito, pravilna pa je tudi odločitev sodišča o uničenju odvzetega vozila.
stroški postopka pri sodni poravnavi - procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki
Absurdnost, neživljenjskost in krivičnost niso posebni pritožbeni razlogi.
Tožeča in prvotožena stranka sta sklenili sodno poravnavo šele po tem, ko se je zaključilo dokazovanje, in so vse pravdne stranke priglasile svoje stroške. Ker se sodna poravnava stroškov postopka ni izrecno dotikala, je sodišče pravilno uporabilo določbo 159. člena ZPP.
Tožečo stranko je v pravdi zastopala pooblaščena odvetnica, zato je sodišče ni bilo dolžno opozarjati na njene procesne pravice, ki jih sicer lahko iz razloga nevednosti prezre.
Zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, naj predloži pooblastilo za zastopanje, iz katerega bo razvidno, kdo in v kateri zadevi je pooblaščen za zastopanje, pritožba ni dovoljena (saj gre za sklep, izdan med pripravami za glavno obravnavo) in jo je potrebno zavreči.
Sodišče prve stopnje je predlog za postavitev drugega sodnega izvedenca utemeljeno zavrnilo, saj glede dejstev, ki so bistvena za odločitev o tožnikovi invalidnosti, ni našlo odstopanj med pridobljenim izvedenskim mnenjem in predloženo medicinsko dokumentacijo.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo – odločba
Zahtevek za plačilo dodatka za stalnost ni čisti denarni zahtevek (čeprav ga je tožnik tako oblikoval) in ga ni mogoče uveljavljati neposredno pred sodiščem, saj o tej pravici delodajalec odloči z odločbo. Ker je bilo tako o tožnikovi pravici do dodatka za stalnost dokončno in pravnomočno odločeno, zoper odločbo pa ni pravočasno ugovarjal, kasnejša tožba ni dopustna.
ugotovitev očetovstva - brezplačna pravna pomoč - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke - kdaj nastanejo akcesornost obresti - pristojnost za odločitev o stroških v breme stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči
tudi o stroških v breme stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči po ZBPP odloči sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred sodiščem končal.
ZDR člen 137, 137/3. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 29, 29/1, 81, 81/5, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4. ZPIZ-1 člen 159, 159/1.
nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - krajši delovni čas - invalid III. kategorije - delna invalidska pokojnina
Tožnik zaradi pravnomočno ugotovljene začasne zadržanosti od dela ni pričel z delom s krajšim delovnim časom, zato pogoj za izplačilo delne invalidske pokojnine ni nastopil, tožnik pa je upravičen do nadomestila plače v breme zdravstvenega zavarovanja v celoti.
izvršilni postopek - novo izvršilno sredstvo - plačilo takse
Taksa za predlog se plača samo enkrat ne glede na to, koliko izvršilnih sredstev je v istem postopku predlaganih in ne glede na to, ali so predlagana hkrati ali postopoma.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - varstvo pri delu - brusilni stroj - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Slabo vzdrževan stroj, brez zaščite ima za posledico krivdno odgovornost delodajalca za škodo, ki jo utrpi delavec.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na poslovnem deležu dolžnika - odgovornost pridobitelja za obveznosti proti družbi
Obveznosti proti družbi, o katerih je govora v 417. čl. ZGD-H so tiste, ki izvirajo iz družbeniške vloge odsvojitelja, npr. obveznost za vplačilo osnovnega vložka; odgovornost za škodo zaradi neizročitve ali nepravilne izročitve stvarnih vložkov, ... V obravnavanem primeru pa očitno ni šlo za takšno obveznost odsvojitelja poslovnega deleža, ampak za obveznost, izvirajočo iz običajnega dolžniško – upniškega razmerja.
povrnitev vlaganj v najeti poslovni prostor - pobotni ugovor - zastaranje zahtevka - neupravičena obogatitev
V obdobju od opravljenih vlaganj v poslovni prostor tožeče stranke do njegove izpraznitve, je ta vlaganja koristila tožena stranka sama. Zato pred izpraznitvijo poslovnega prostora niti ni mogla od tožeče stranke uveljavljati povrnitve vloženih sredstev; 1. odst. 336. čl. Obligacijskega zakonika določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, to pa je bilo v obravnavanem primeru po 11.8.2004. Pobotni ugovor za predmetna vlaganja je tožena stranka vložila 3.10.2006, kar pomeni, da še ni potekel splošni petletni zastaralni rok (pa tudi ne triletni zastaralni rok, če bi se štelo, da terjatev zastara v takšnem roku).
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 67, 67/3. ZPP člen 243.
invalidnost - invalidska pokojnina - invalidnost po tujih predpisih
Čeprav je bila tožniku pravica do invalidske pokojnine priznana pri tujem nosilcu zavarovanja po tujem predpisu (v Avstriji), to še ne pomeni, da je pri tožniku podana takšna izguba delovne zmožnosti, ki bi tudi po določbah slovenske zakonodaje (po 3. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1) narekovala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Ker je bilo ugotovljeno, da je pri tožniku glede na kriterije in merila po slovenskih predpisih pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti po 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, je njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega invalidske pokojnine, ob tem da je v času nastanka invalidnosti dopolnil 51 let, invalidska pokojnina pa se invalidu III. kategorije po 67. členu ZPIZ-1 prizna, ker je dopolnil 63 let, neutemeljen.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 51.
plača – izhodiščna plača – eskalacija
Ker je tožena stranka v spornem obdobju izplačevala plače, višje od izhodiščnih plač po podjetniški kolektivni pogodbi, tožnik do višje plače oziroma do dodatne eskalacije plač ni upravičen.