Zastaranje terjatve iz naslova odpravnine ni začelo teči, ko sta se stranki dogovorili o višini odpravnine, ampak šele ob prenehanju delovnega razmerja, saj odpravnina šele tedaj zapade v plačilo.
Tožena stranka dejstva, da ugovora zastaranja glede zamudnih obresti ni podala, ne more sanirati s sklicevanjem na ugovor zastaranja glede glavne terjatve. Prav tako ni mogoče na podlagi njenega zmotnega prepričanja o tem, da je glavna terjatev zastarala, šteti, da je ugovarjala tudi zastaranje obrestne terjatve.
ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 86.
dodatek za mentorstvo – denarna terjatev
Tožbeni zahtevek za plačilo mentorskega dodatka v višini, kot je določena s kolektivno pogodbo, je tožbeni zahtevek za denarno terjatev, kar pomeni, da je dopustno neposredno sodno varstvo.
Ker je s kolektivno pogodbo pravica do mentorskega dodatka vezana na uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, tožnik do tega dodatka za mentorstvo dijaku na praktičnem usposabljanju z delom za opravljanje poklica, za katerega se izobražuje, ni upravičen.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot premoženjsko škodo stroške izdelave izvedeniškega mnenja, ki sta ga tožnika pridobila pred pravdo. Stroški izvedenca, ki so nastali pred pravdo, so namreč del pravdnih stroškov, zato ne morejo biti predmet samostojnega tožbenega zahtevka
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazi - vpogled v drug spis - dokaz iz drugega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Uporaba listine, ki je priložena kot priloga v vpogledanem spisu in na podlagi takšne listine, sprejeti dokazni zaključki sodišča prve stopnje o obstoju pogodbenega razmerja, ki ga nobena od strank ni zatrjevala, pomeni kršitev ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
pravica do sojenja v razumnem roku - odškodninska odgovornost države - škoda - višina odškodnine - relevantno obdobje trajanja postopka
Pravično denarno zadoščenje za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku: 20 let in 1 mesec na 8 stopnjah je 4.000,00 EUR z minimalnim soprispevkom tožnice.
podjetniška kolektivna pogodba – materialno pravo – listina – izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Podjetniška kolektivna pogodba predstavlja materialno pravo, ki ga sodišče mora upoštevati. Ker pa ni objavljena v Uradnem listu RS, ne velja načelo iura novit curia, kar pomeni, da se stranke načeloma morajo sklicevati na takšno kolektivno pogodbo. Četudi tega ne storijo, je ravnanje sodišča, ki delodajalcu naloži predložitev podjetniške kolektivne pogodbe po uradni dolžnosti, pravilna.
provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - dogovor o posredovanju
Za presojo utemeljenosti terjatve je odločilno, da se je tožena stranka zavezala posredniku plačati pol posredniške provizije in da ni uspela dokazati, da sta se tožeča stranka in prodajalec glede višine posredniške provizije in eventualne obveznosti, da poplača le prodajalec, dogovorila drugače.
Priča je bila zaslišana na zadnji glavni obravnavi zaradi izvedbe dokaza, ki ga je predlagal toženec. Priča ima pravico do povračila potnih stroškov ter izgubljenega zaslužka. Sodišče je tako izvedlo dokaz, ki ga je predlagal toženec in je zato tudi pravilno, ker stroški za pričo niso bili založeni prej, tožencu naložilo, da je dolžan plačati priči pričnino.
Tožniku je delovno razmerje zakonito prenehalo kljub temu, da v pogodbi o zaposlitvi niso bile določene posledice za primer, če strokovnega izpita ne bo opravil, saj zadošča, da se je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi sklicevala na določila ZJU.
začasna odredba - razširitev stikov - varstvo in vzgoja začasno zaupana tretji osebi - koristi mladoletnega otroka
Začasno zaupanje mladoletne A. v vzgojo in varstvo tekom predmetnega postopka tretji osebi ne bi bilo v korist mladoletne A.. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo mnenje strokovno usposobljene izvedenke in upoštevajoč to mnenje, kot tudi odgovor Centra za zdravljenje bolezni otrok z dne 3.10.2008, utemeljeno zaključilo, da začasna dodelitev teti objektivno ne bi koristila mladoletni A.
ZOR člen 32, 35, 99, 99/1, 279, 372, 32, 35, 99, 99/1, 279, 372.
pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju - pogodbene obresti
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala, da bo povečala obrestno mero za obrestovanje pogodbenih obresti ob vsakem zaključnem pogodbenem letu v skladu s sklepom toženke o obrestnih merah, ki bo veljal ob zaključku pogodbenega leta. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sklepov o obrestnih merah banke, ki tožniku obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižujejo, namesto zvišujejo, ni mogoče upoštevati.
pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo - pravdni stroški
Toženec da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov nujna sodna intervencija.
Po določilu 10. čl. Pogodbe o pristopu k dolgu je začetek učinkovanja pogodbe vezan na navedeno dejstvo izročitve menic oz. na odložni pogoj. Navedeni pogoj ni bil uresničen, razlog za to pa je na strani tožene stranke. V skladu z določilom 4. odst. 59. čl. OZ se šteje, da je pogoj uresničen, saj je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila tožena stranka, v katere breme je bil določen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Na podlagi dejstva, da je tožena stranka tožniku ob izteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas pozabila zaključiti delovno knjižico oziroma da je to storila z zamudo (za vmesno obdobje pa mu je priznala delovno dobo), ne zadošča za ugotovitev, da je tožnik na delu ostal tudi po izteku časa, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Do transformacije takšne pogodbe o zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas bi namreč prišlo le, če bi tožnik delo še naprej opravljal, tožena stranka pa bi to sprejemala.