ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 86.
dodatek za mentorstvo – denarna terjatev
Tožbeni zahtevek za plačilo mentorskega dodatka v višini, kot je določena s kolektivno pogodbo, je tožbeni zahtevek za denarno terjatev, kar pomeni, da je dopustno neposredno sodno varstvo.
Ker je s kolektivno pogodbo pravica do mentorskega dodatka vezana na uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, tožnik do tega dodatka za mentorstvo dijaku na praktičnem usposabljanju z delom za opravljanje poklica, za katerega se izobražuje, ni upravičen.
Tožniku je delovno razmerje zakonito prenehalo kljub temu, da v pogodbi o zaposlitvi niso bile določene posledice za primer, če strokovnega izpita ne bo opravil, saj zadošča, da se je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi sklicevala na določila ZJU.
začasna odredba - razširitev stikov - varstvo in vzgoja začasno zaupana tretji osebi - koristi mladoletnega otroka
Začasno zaupanje mladoletne A. v vzgojo in varstvo tekom predmetnega postopka tretji osebi ne bi bilo v korist mladoletne A.. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo mnenje strokovno usposobljene izvedenke in upoštevajoč to mnenje, kot tudi odgovor Centra za zdravljenje bolezni otrok z dne 3.10.2008, utemeljeno zaključilo, da začasna dodelitev teti objektivno ne bi koristila mladoletni A.
predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - odklanjanje stikov s strani otroka - odločilna volja in koristi otroka starega več kot 14 let - odvzem pravice do stikov - določitev preživnine - začasna odredba - obstoj težko nadomestljive škode
Hči ne želi živeti pri očetu in z njim odklanja vsakršne stike. Tudi v kolikor je sedanja hčerina volja posledica tako imenovanega PAS sindroma - indoktrinacije s strani matere, je potrebno izhajati iz v predmetnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in upoštevati hčerino željo, nenazadnje je stara že več kot 14 let ter izhajati iz njene koristi, tako glede same dodelitve, kot tudi glede stikov.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4, 208/5. ZKP člen 269, 269/1.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - opis kaznivega dejanja – blanketna dispozicija – konkretizacija zakonskega znaka
Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti pri delu gre za pravo opustitveno dejanje, pri storitvi katerega so opuščene dolžnosti odgovornih oseb za postavitev, delovanje in brezhibnost varnostnih naprav in dolžnosti ravnanja po predpisih ali tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih. Kadar so kršeni predpisi s področja varstva pri delu, mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo in konketizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje.
zastopanje stranke po pooblaščencu – kvalificiranost pooblaščenca – dopolnitev vloge – dovoljenost pritožbe
Iz pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik oz. imel pravniški državni izpit, prav tako niso bila priložena dokazila o ustrezni kvalificiranosti pooblaščenca. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem in zato pritožbo zavrglo.
Gre torej za tako imenovano pogodbeno odškodninsko odgovornost, kar pomeni, da za krajevno pristojnost ni mogoče uporabiti določbe 52. člena ZPP (ki ureja pristojnost v odškodninskih sporih za nepogodbeno odškodninsko odgovornost). Prav tako pa ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, saj ne gre za spor z mednarodnim elementom. Za tožbo zoper toženko veljajo pravila o splošni krajevni pristojnosti, pristojno je sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko.
Pasivnost tožene stranke se šteje kot priznanje tožnikovih navedb, zato mora tožnik že v tožbi navesti dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje tožbeni zahtevek v celoti, tako po temelju kot po višini.
ZPP člen 13, 182, 182/3. ZKZ člen 19, 20, 22, 25. OZ člen 39, 86, 92.
odločanje o eventualnem zahtevku – promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – odločanje o predhodnem vprašanju – pravilen sprejem ponudbe – ničnost pogodbe – nedopustna podlaga – razpolagalni pravni posel
Ker iz določb ZKZ sledi, da se razpolagalni pravni posel lahko sklene v primeru prodaje kmetijskih zemljišč šele, ko je zavezovalni pravni posel (kupoprodajna pogodba) sklenjen in odobren s strani UE, bi moralo sodišče že v tem postopku ugotoviti vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi, vključno z okoliščinami, ki jih pri pravnem poslu presoja upravni organ po 19. členu ZKZ. O vprašanju, ali obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, da bi upravna enota ne odobrila posla, odloča tudi pravdno sodišče v okviru pooblastil, ki jih ima po 13. členu ZPP, torej kot o predhodnem vprašanju.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - izbris zaznambe izvršbe
Če je sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča ravna v skladu z določbo 90. čl. ZZK-1 in po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe.
Za priposestvovanje služnosti obračanja vozil in kmetijskih strojev ni pomembno, kako bi bilo vožnje možno izvajati, pač pa le, kako so bile dejansko izvrševane.
Načelo neposrednosti ima pri ocenjevanju prepričljivosti in verodostojnosti prič velik pomen.
podjemno razmerje - potek pogodbe - nedopustna podlaga - ničnost
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog) oz. mora nasploh kavza pogodbe obstojati. Četrti odstavek člena 39 OZ določa ničnost pogodbe, če ni podlage ali je ta nedopustna.
ZNP člen 146. SPZ člen 88, 89, 89/1, 91, 88, 89, 89/1, 91.
nujna pot - določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - dokazna ocena - stroški postopka - odmera stroškov postopka - tek zakonskih zamudnih obresti
Načelo sorazmernosti, ki ga je treba uporabiti pri določanju nujne poti, se odraža v stališču, da sodišče ne dovoli nujne poti, če bi škoda, ki bi s tem nastala, presegla koristi, ki bi nastale z ustanovitvijo take poti.
O dovolitvi nujne poti v skladu z 88. členom SPZ odloča sodišče in ne upravni organ, zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeliti do lokacijskega dovoljenja, ki je bilo izdano prvi nasprotni udeleženki v zvezi z gradnjo njene stanovanjske hiše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0020787
URS člen 23, 23/1, 26, 23, 23/1, 26. ZS člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 212, 212. OZ člen 179, 179. ZVPSBNO člen 15, 15/2, 15/2-1. EKČP člen 6, 13, 41.
odškodnina za duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - kršitev osebnostnih pravic - procesne predpostavke za odškodninsko tožbo po zvpsbno - poravnalna ponudba pred pravdo ne pomeni pripoznave tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pravilne, pravilna je tudi odločitev. V tem pravdnem postopku bi lahko tožnik zahteval tako odškodnino po 26. členu URS in 179. členu OZ, kakor tudi pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine iz 1. točke drugega odstavka 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO (Ur. l. RS, št. 48/2006 in 117/2006).
prehod premoženja na podlagi pogodbe - napake volje - pristojnost sodišča - vmesna odločba - utemeljenost denacionalizacijskega zahtevka
Ne drži, da denacionalizacijski zahtevek ne more biti delno utemeljen. Razlogi prvostopenjskega sodišča dokazujejo, da je izdaja take odločbe možna in smiselna ter tudi materialnopravno pravilna.
nacionalizacija - cona B Svobodnega tržaškega ozemlja - gradnja na tujem svetu - pravica uporabe - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini
Pravico uporabe na zemljišču, na katerem je gradila, bi tožeča stranka lahko dobila samo, če bi to odkupila v skladu z določbami Zakona o prometu z nepremičninami, ki so veljali v času njene gradnje (Ur. l. SRS, št. 19/76 in 42/86) in šele, če bi pridobila po takrat veljavnem postopku pravico uporabe, bi ob uveljavitvi ZLNDL pridobila tudi lastninsko pravico.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zaključek o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga napravilo preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj v zvezi z možnostmi, da bi tožnik ohranil zaposlitev pri toženi stranki pod spremenjenimi pogoji, ni preverilo, ali tožnik za delovna mesta, za katera trdi, da so zanj ustrezna, izpolnjuje pogoje.