ZD člen 162, 163, 165, 162, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
pritožbena novota - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Pritožnik se je udeležil postopka na prvi stopnji, kjer dejstev, ki jih navaja v pritožbi, ni zatrjeval. Ni sprejemljivo pritožbeno pojasnilo, da ni vedel, kakšni so podatki smrtovnice, in da v zapuščino ne spadajo njegova in ženina vlaganja, saj iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja nasprotno, namreč izrecna ugotovitev, kaj spada v zapuščino.
Za priposestvovanje služnosti obračanja vozil in kmetijskih strojev ni pomembno, kako bi bilo vožnje možno izvajati, pač pa le, kako so bile dejansko izvrševane.
Načelo neposrednosti ima pri ocenjevanju prepričljivosti in verodostojnosti prič velik pomen.
Bistvo kaznivega dejanja samovoljnosti je v storilčevem samovoljnem jemanju njegove ali domnevne pravice, to je pravice, za katero v dobri veri (zmoti) misli, da mu pripada. Protipravnost, ki je splošna sestavina slehernega kaznivega dejanja, je v zakonskem opisu kaznivega dejanja določno izražena z inkriminacijo storilčevega jemanja njegove ali domnevne pravice na način, ki je v nasprotju s prepovedmi in zapovedmi iz pozitivnega prava, torej samovoljen.
Kaznivo dejanje samovoljnosti je dokončano z odvzemom pravice (zakon uporablja dovršno obliko glagola, to je „vzame“ in ne „jemlje“), torej takrat, ko je storilec z izvršitvijo dejanja prišel v položaj, ko lahko pravico uporablja. V zvezi s krivdo pa je treba ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe - razumljivost izreka - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravilnost vabljenja - vročitev vabila
Brez da bi bilo obdolženemu, kot osebi, katere navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, vabilo neposredno ali vsaj posredno vročeno, ugotovitev o pravilnosti vabljenja ni mogoča. Vročitev je namreč pogoj za obdolženčevo seznanitev za glavno obravnavo, v primeru njegove neupravičene odsotnosti pa razlog za domnevo, da se je pravnemu jamstvu iz druge alinee 29. člena Ustave RS odpovedal.
Obseg sodnega varstva neizbranega kandidata je omejen – pravico ima le do odškodnine v primeru, ko pride v postopku izbire na prosto delovno mesto do diskriminacije. To pomeni, da pred sodiščem morebitnih drugačnih nepravilnosti ali nezakonitosti v postopku objave prostega delovnega mesta in izbire kandidata na to delovno mesto (na primer neskladje med pogoji za opravljanje dela v aktu in sistemizaciji tožene stranke in v javnem razpisu) more uveljavljati.
podjemno razmerje - potek pogodbe - nedopustna podlaga - ničnost
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog) oz. mora nasploh kavza pogodbe obstojati. Četrti odstavek člena 39 OZ določa ničnost pogodbe, če ni podlage ali je ta nedopustna.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4, 208/5. ZKP člen 269, 269/1.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - opis kaznivega dejanja – blanketna dispozicija – konkretizacija zakonskega znaka
Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti pri delu gre za pravo opustitveno dejanje, pri storitvi katerega so opuščene dolžnosti odgovornih oseb za postavitev, delovanje in brezhibnost varnostnih naprav in dolžnosti ravnanja po predpisih ali tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih. Kadar so kršeni predpisi s področja varstva pri delu, mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo in konketizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sodno varstvo - ustrezna zaposlitev
Ker je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponudbo tožene stranke in z njo sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki ni nična ali izpodbojna, je pred sodiščem obdržala le pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga.
nacionalizacija - cona B Svobodnega tržaškega ozemlja - gradnja na tujem svetu - pravica uporabe - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini
Pravico uporabe na zemljišču, na katerem je gradila, bi tožeča stranka lahko dobila samo, če bi to odkupila v skladu z določbami Zakona o prometu z nepremičninami, ki so veljali v času njene gradnje (Ur. l. SRS, št. 19/76 in 42/86) in šele, če bi pridobila po takrat veljavnem postopku pravico uporabe, bi ob uveljavitvi ZLNDL pridobila tudi lastninsko pravico.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Smisel pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je v tem, da se delavcu predočijo tiste kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki še niso tako hude, da bi utemeljevale redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da se ga hkrati opozori, da bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, če tudi v prihodnje svojih obveznosti ne bo izpolnjeval. Utemeljenost tega opozorila je eden izmed pogojev za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki pa se mora nanašati na druge kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, torej kršitve, ki so se zgodile po izdaji pisnega opozorila.
ZPP člen 18, 29, 18, 29. ZMZPP člen 30, 55, 55/1, 30, 55, 55/1.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - odškodnina - nastanek škodne posledice
Za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji je navezana okoliščina bodisi škodno dejanje na območju Republike Slovenije (v obravnavani zadevi je bilo škodno dejanje storjeno na Hrvaškem), bodisi, da je škodna posledica nastala na ozemlju Republike Slovenije.
Za nastanek škode in škodnih posledic šteje kraj, kjer je prišlo do poškodbe telesa, in ni pomembno, če škodo (oškodovanec) kasneje trpi tudi v drugem kraju. Čeprav se je tožnik po poškodbi vrnil v Republiko Slovenijo in tam nadaljeval zdravljenje tega dejstva ni mogoče opredeliti kot navezno okoliščino, ki bi mu omogočala, da si izbere pristojnost slovenskega sodišča.
Ker tožena stranka delovnega procesa ni organizirala tako, da bi tožnik izrabil pet dni letnega dopusta, za katere je zaprosil, mu je dolžna plačati odškodnino.
oprava zapuščinske obravnave - uvedba dedovanja - zapuščinski postopek
Dedovanje se uvede s trenutkom smrti.
Četudi iz smrtovnice izhaja, da zapustnik ni imel premoženja in ima sodišče prve stopnje podlago za to, da ne opravi zapuščinske obravnave, jo mora opraviti na zahtevo dedičev, ki želijo uveljavljati svoje pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zaključek o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga napravilo preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj v zvezi z možnostmi, da bi tožnik ohranil zaposlitev pri toženi stranki pod spremenjenimi pogoji, ni preverilo, ali tožnik za delovna mesta, za katera trdi, da so zanj ustrezna, izpolnjuje pogoje.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija – obstoj terjatve do dolžnika – vrste obveznosti družbenika do družbe
Konkretna obligacijska terjatev ne sodi med nobeno od vrst obveznosti družbenika do družbe, saj gre tudi pri stranskih obveznostih družbenika do družbe za to, da tudi te obveznosti utrjujejo vez med družbo in družbenikom in so zaradi tega vezane na poslovni delež družbenika, ne pa na osebo družbenika kot tako.
Direktni oškodovanec je tisti, ki utrpi škodo. Vendar pa lahko zaradi škode direktnega oškodovanca utrpijo škodo tudi druge fizične ali pravne osebe, in ravno za takšen primer gre tudi v predmetni zadevi, ko se zatrjuje nastanek premoženjske škode tožeči stranki kot pravni osebi, ki ni bila neposredno udeležena v škodnem dogodku. Kot takšna je tožeča stranka posredna ali indirektna oškodovanka, ki po našem pravu praviloma nima pravice uveljavljati odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi in torej tudi ne proti zavarovalnici.
1. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da je pri navedbah, ki se tičejo izpodbojnosti pravnega posla, zahtevek na razvezo (izpodbojne) pogodbe nesklepčen, je pravilno. Posledica izpodbojnosti je lahko le zahtevek na razveljavitev pogodbe (95. člen Obligacijskega zakonika ? OZ) in ne na razvezo pogodbe. Nesklepčnost bi bilo torej mogoče odpraviti samo s spremembo tožbenega zahtevka in sicer tako, da bi tožeča stranka poleg razveze pogodbe (v zvezi z navedbami o neizpolnjevanju obveznosti preživljalke) zahtevala tudi razveljavitev pravnega posla.
2. Materialno procesno vodstvo se po določbi 285. člena ZPP nanaša predvsem na navedbe in dokazne predloge. Razjasnjevalna vloga sodišča se sicer lahko razširi tudi na stvarne predloge, vendar se omejuje zlasti na poprave predlogov ali pravilnejše formulacije, ne pa na situacije, ko bi zaradi poziva sodišča šlo za spremembo tožbe (kot v tem primeru). V obravnavani zadevi bi sodišče s pozivom na spremembo tožbe preseglo svoje pristojnosti po 285. členu ZPP, zato zatrjevana kršitev postopka ni podana.
preložitev naroka - pravočasnost predloga za preložitev
Očitek sodišču, da bi narok moralo preložiti in s tem, da je 115. čl. ZPP kršen, ni podan, toženec bi torej moral pravočasno pred narokom to predlagati (to možnost je očitno imel, pa tega ni storil).