ZNP člen 146. SPZ člen 88, 89, 89/1, 91, 88, 89, 89/1, 91.
nujna pot - določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - dokazna ocena - stroški postopka - odmera stroškov postopka - tek zakonskih zamudnih obresti
Načelo sorazmernosti, ki ga je treba uporabiti pri določanju nujne poti, se odraža v stališču, da sodišče ne dovoli nujne poti, če bi škoda, ki bi s tem nastala, presegla koristi, ki bi nastale z ustanovitvijo take poti.
O dovolitvi nujne poti v skladu z 88. členom SPZ odloča sodišče in ne upravni organ, zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeliti do lokacijskega dovoljenja, ki je bilo izdano prvi nasprotni udeleženki v zvezi z gradnjo njene stanovanjske hiše.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Smisel pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je v tem, da se delavcu predočijo tiste kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki še niso tako hude, da bi utemeljevale redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da se ga hkrati opozori, da bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, če tudi v prihodnje svojih obveznosti ne bo izpolnjeval. Utemeljenost tega opozorila je eden izmed pogojev za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki pa se mora nanašati na druge kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, torej kršitve, ki so se zgodile po izdaji pisnega opozorila.
Odločitev o razdelni odgovornosti, namesto vtoževane solidarne, ne pomeni aliud, temveč minus, zato ne predstavlja prekoračitve tožbenega zahtevka, s čimer bi sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka.
ZPP člen 13, 182, 182/3. ZKZ člen 19, 20, 22, 25. OZ člen 39, 86, 92.
odločanje o eventualnem zahtevku – promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – odločanje o predhodnem vprašanju – pravilen sprejem ponudbe – ničnost pogodbe – nedopustna podlaga – razpolagalni pravni posel
Ker iz določb ZKZ sledi, da se razpolagalni pravni posel lahko sklene v primeru prodaje kmetijskih zemljišč šele, ko je zavezovalni pravni posel (kupoprodajna pogodba) sklenjen in odobren s strani UE, bi moralo sodišče že v tem postopku ugotoviti vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi, vključno z okoliščinami, ki jih pri pravnem poslu presoja upravni organ po 19. členu ZKZ. O vprašanju, ali obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, da bi upravna enota ne odobrila posla, odloča tudi pravdno sodišče v okviru pooblastil, ki jih ima po 13. členu ZPP, torej kot o predhodnem vprašanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0020787
URS člen 23, 23/1, 26, 23, 23/1, 26. ZS člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 212, 212. OZ člen 179, 179. ZVPSBNO člen 15, 15/2, 15/2-1. EKČP člen 6, 13, 41.
odškodnina za duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - kršitev osebnostnih pravic - procesne predpostavke za odškodninsko tožbo po zvpsbno - poravnalna ponudba pred pravdo ne pomeni pripoznave tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pravilne, pravilna je tudi odločitev. V tem pravdnem postopku bi lahko tožnik zahteval tako odškodnino po 26. členu URS in 179. členu OZ, kakor tudi pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine iz 1. točke drugega odstavka 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO (Ur. l. RS, št. 48/2006 in 117/2006).
prehod premoženja na podlagi pogodbe - napake volje - pristojnost sodišča - vmesna odločba - utemeljenost denacionalizacijskega zahtevka
Ne drži, da denacionalizacijski zahtevek ne more biti delno utemeljen. Razlogi prvostopenjskega sodišča dokazujejo, da je izdaja take odločbe možna in smiselna ter tudi materialnopravno pravilna.
Bistvo kaznivega dejanja samovoljnosti je v storilčevem samovoljnem jemanju njegove ali domnevne pravice, to je pravice, za katero v dobri veri (zmoti) misli, da mu pripada. Protipravnost, ki je splošna sestavina slehernega kaznivega dejanja, je v zakonskem opisu kaznivega dejanja določno izražena z inkriminacijo storilčevega jemanja njegove ali domnevne pravice na način, ki je v nasprotju s prepovedmi in zapovedmi iz pozitivnega prava, torej samovoljen.
Kaznivo dejanje samovoljnosti je dokončano z odvzemom pravice (zakon uporablja dovršno obliko glagola, to je „vzame“ in ne „jemlje“), torej takrat, ko je storilec z izvršitvijo dejanja prišel v položaj, ko lahko pravico uporablja. V zvezi s krivdo pa je treba ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje.
ZPP člen 18, 29, 18, 29. ZMZPP člen 30, 55, 55/1, 30, 55, 55/1.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - odškodnina - nastanek škodne posledice
Za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji je navezana okoliščina bodisi škodno dejanje na območju Republike Slovenije (v obravnavani zadevi je bilo škodno dejanje storjeno na Hrvaškem), bodisi, da je škodna posledica nastala na ozemlju Republike Slovenije.
Za nastanek škode in škodnih posledic šteje kraj, kjer je prišlo do poškodbe telesa, in ni pomembno, če škodo (oškodovanec) kasneje trpi tudi v drugem kraju. Čeprav se je tožnik po poškodbi vrnil v Republiko Slovenijo in tam nadaljeval zdravljenje tega dejstva ni mogoče opredeliti kot navezno okoliščino, ki bi mu omogočala, da si izbere pristojnost slovenskega sodišča.
ZJU člen 96, 96/1. ZDDO člen 31.a, 31.a/1. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2.
javni uslužbenec – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik je upravičen do razlike v plači zaradi povečanega obsega dela oziroma zaradi nadpovprečne obremenjenosti zaradi opravljanja drugih del, saj je poleg svojega dela vodje operativno komunikacijskega centra po nalogu nadrejenih opravljal naloge tiskovnega predstavnika v okviru rednega delovnega časa ter tudi izven rednega delovnega časa.
nacionalizacija - cona B Svobodnega tržaškega ozemlja - gradnja na tujem svetu - pravica uporabe - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini
Pravico uporabe na zemljišču, na katerem je gradila, bi tožeča stranka lahko dobila samo, če bi to odkupila v skladu z določbami Zakona o prometu z nepremičninami, ki so veljali v času njene gradnje (Ur. l. SRS, št. 19/76 in 42/86) in šele, če bi pridobila po takrat veljavnem postopku pravico uporabe, bi ob uveljavitvi ZLNDL pridobila tudi lastninsko pravico.
Ker tožena stranka delovnega procesa ni organizirala tako, da bi tožnik izrabil pet dni letnega dopusta, za katere je zaprosil, mu je dolžna plačati odškodnino.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sodno varstvo - ustrezna zaposlitev
Ker je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponudbo tožene stranke in z njo sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki ni nična ali izpodbojna, je pred sodiščem obdržala le pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija – obstoj terjatve do dolžnika – vrste obveznosti družbenika do družbe
Konkretna obligacijska terjatev ne sodi med nobeno od vrst obveznosti družbenika do družbe, saj gre tudi pri stranskih obveznostih družbenika do družbe za to, da tudi te obveznosti utrjujejo vez med družbo in družbenikom in so zaradi tega vezane na poslovni delež družbenika, ne pa na osebo družbenika kot tako.
nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost obratovalca - krivdna odgovornost
Ob tem, da je bilo ob razkladanju breme (20 kg) razporejeno na štiri odrasle moške, ki so vsi nosili zaščitne usnjene rokavice, da sta bila na vsaki strani mlina dva ročaja in da je tožnik v trenutku poškodbe stal na tleh, zgolj okoliščina, da so bili spodnji robovi mlina ostri, ne zadošča za ugotovitev, da je bilo v konkretnih okoliščinah razkladanje s kamiona nevarna dejavnost. Pritožbeno sodišče opozarja, da tožnik ni navajal, da bi do poškodbe prišlo tako, da bi delavcem mlin zdrsnil zaradi zaščitnega premaza, prav tako takega načina poškodovanja ni ugotovilo sodišče prve stopnje. Opisano delo ne zahteva nobenega posebnega znanja ali spretnosti, potrebna je le za delo običajna pozornost. Tako delo zato ne predstavlja nevarne dejavnosti.
preložitev naroka - pravočasnost predloga za preložitev
Očitek sodišču, da bi narok moralo preložiti in s tem, da je 115. čl. ZPP kršen, ni podan, toženec bi torej moral pravočasno pred narokom to predlagati (to možnost je očitno imel, pa tega ni storil).
1. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da je pri navedbah, ki se tičejo izpodbojnosti pravnega posla, zahtevek na razvezo (izpodbojne) pogodbe nesklepčen, je pravilno. Posledica izpodbojnosti je lahko le zahtevek na razveljavitev pogodbe (95. člen Obligacijskega zakonika ? OZ) in ne na razvezo pogodbe. Nesklepčnost bi bilo torej mogoče odpraviti samo s spremembo tožbenega zahtevka in sicer tako, da bi tožeča stranka poleg razveze pogodbe (v zvezi z navedbami o neizpolnjevanju obveznosti preživljalke) zahtevala tudi razveljavitev pravnega posla.
2. Materialno procesno vodstvo se po določbi 285. člena ZPP nanaša predvsem na navedbe in dokazne predloge. Razjasnjevalna vloga sodišča se sicer lahko razširi tudi na stvarne predloge, vendar se omejuje zlasti na poprave predlogov ali pravilnejše formulacije, ne pa na situacije, ko bi zaradi poziva sodišča šlo za spremembo tožbe (kot v tem primeru). V obravnavani zadevi bi sodišče s pozivom na spremembo tožbe preseglo svoje pristojnosti po 285. členu ZPP, zato zatrjevana kršitev postopka ni podana.