preložitev naroka - pravočasnost predloga za preložitev
Očitek sodišču, da bi narok moralo preložiti in s tem, da je 115. čl. ZPP kršen, ni podan, toženec bi torej moral pravočasno pred narokom to predlagati (to možnost je očitno imel, pa tega ni storil).
skupno premoženje zakoncev - vlaganje v nepremičnino - stvarnopravni zahtevek - naloga izvedenca - delež zakoncev
1. Naloga sodišča je, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi stanje nepremičnine ob nastanku skupnosti pravdnih strank, naloga izvedenca pa je, da sodišču, ki z ustreznim strokovnim znanjem ne razpolaga, pomaga tako, da ugotovi vrednost vlaganj in vrednost nepremičnine. Tožena stranka pravilno opozarja, da je pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine potrebno upoštevati tudi vrednost zemljišča, lokacije in komunalne opremljenosti. Predmet zahtevka je namreč nepremičnina s parc.št. 5052 k.o. M. (in ne le njena gradbena vrednost), zato lahko le z upoštevanjem vseh postavk ugotovimo, za kolikšen delež se je vrednost nepremičnine povečala zaradi skupnih vlaganj. Napačno je tudi v izvedenskem mnenju uporabljeno izhodišče, da se za vsako posamezno investicijo ugotavlja prispevke vsake od strank, saj ugotavljanje prispevka strank niti ni (in tudi ni bilo po sklepu o imenovanju izvedenca) naloga izvedenca.
2. Ko sodišče ugotovi obseg skupnega premoženja, mora ugotavljati še delež vsake od strank, pri čemer pa ne gre za matematični izračun, ampak mora upoštevati prispevke v vseh oblikah, kot to določa 2. odstavek 59. člena ZZZDR. Samo v tem kontekstu je mogoče upoštevati prispevke vsake od strank pri vlaganjih.
služnostna pravica na javnem dobrem – upravljanje javnega dobra – prenos pooblastila z zakonom – zemljiškoknjižno dovolilo
Republika Slovenija je kot lastnica z zakonom (ki ima naravo javnega pooblastila - odločba ustavnega sodišča - točka B/14 z dne 5.10.1995, št. U-I 176/94, Ur.l. RS, št. 65/95) prenesla na Agencijo določena pooblastila, ki bi jih sicer kot lastnica lahko izvrševala sama, ter je Agencija, ki je s predlagateljem sklenila pogodbo tista, ki po zakonu take pogodbe tudi sklepa.
Vezanost na zahtevek velja tudi glede pravice izvedenca do nagrade za svoje delo in do povrnitve stroškov v zvezi z delom, zato sodišče izvedencu ne more priznati več stroškov, kot jih je sam zahteval.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje v tem delu glede na trditve tožene stranke ni raziskalo dejanskega stanja, ki je pomembno za uporabo 174. čl. ZOR. Za škodo od nevarne dejavnosti pa odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, pri tem pa pravni naslov “ukvarjanja” z nevarno dejavnostjo ni pomemben, pomembno je dejansko ukvarjanje z njo. Bistvene komponente obratovalca oziroma ukvarjanja z nevarno dejavnostjo pa so: interes za opravljanje dejavnosti, dejansko (fizično) sodelovanje pri tej dejavnosti in (vsaj delen) nadzor nad konkretnim potekom nevarne dejavnosti. Ravno v tej smeri pa je tožena stranka ves čas z obširnimi navedbami zatrjevala, da se ni ukvarjala z nevarno dejavnostjo, sodišče pa se s temi ugovori ni ukvarjalo.
Določilo 5. odst. 98. člena ZPP je treba uporabljati le za tiste vloge, ki so v zakonu izrecno navedene, torej le za tožbo ali pravno sredstvo, in to le tedaj, če tožbi ali pravnemu sredstvu ni predloženo pooblastilo. Posledica, predpisana v 2. odst. 108. člena ZPP, pa ne velja za priloge (pooblastilo kot priloga).
požig - poskus kaznivega dejanja - nasilništvo - uporaba omilitvenih določil - zaporna kazen - enotna kazen - varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov - uporaba milejšega zakona - upravičenost izreka pogojne obsodbe - protispisnost
V času odločanja o pritožbi se je že začel uporabljati nov Kazenski zakonik - KZ-1, od 1.11.2008, ki od prej veljavnega Kazenskega zakonika (KZ) in v njem predpisanih šestih varnostnih ukrepih zdaj predpisuje le tri varnostne ukrepe (69. člen), med njimi ni več varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov. Pritožbeno sodišče je zato izrek o na prvi stopnji izrečenem varnostnem ukrepu obveznega zdravljenja alkoholikov spremenilo tako, da se ukrep obdolžencu ne izreče.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Če so duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti začasne, so pravno priznana škoda samo, če so posebno intenzivne ali pa posebne okoliščine primera prisojo odškodnine opravičujejo.
dovolitev nujne poti - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Za predhodno vprašanje gre, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. Upravna odločitev o tem, ali bo obravnavana nujna pot nekoč postala javno dobro ali ne, ni predhodno vprašanje v nepravdnem postopku za določitev nujne poti, zato tudi ni razloga za prekinitev postopka.
Preživninsko obveznost mora zavezanec izpolnjevati tako, kot je določena v sodbi (v denarju in na roke matere), na drug način (z nakupom stvari) pa le v sporazumu z materjo, zato navedbam, da je znižanje preživninske obveznosti utemeljeno, ker zavezanec opravlja nakupe oblačil in igrač za otroka, ni upoštevna.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - pogoji za odvzem - ugotavljanje okoliščin
Nepravdno sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti zbira dokaze, podatke in druga dejstva, da pride do tiste meje, ki je potrebna za odločanje v skladu s 44. členom ZNP. Na sodišču je torej, da ugotovi, ali obstajajo pogoji za odvzem in kakšna je stopnja voljne prizadetosti. Okoliščine – duševna bolezen, duševna zaostalost, odvisnost od alkohola ali mamil, drugi vzroki, so razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
1. Obdolženec je zapisnik podpisal na mestu, ki je predvideno za podpis preizkušanca. Res je, da podpis ni čitljiv, vendar policist ni dolžan preverjati kako se obdolženi sicer podpisuje.
2. Obdolženi je storil prekršek z motornim vozilom, za katero je potrebno vozniško dovoljenje za kategorijo A. Te pa obdolženec nima. Zato mu kazenskih točk v cestnem prometu zaradi prekrška ni mogoče izreči, prav tako tudi ne stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije, za katere je obdolženi vozniško dovoljenje v času prekrška imel.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da pravdni stranki nista sklenili sodne poravnave pred izdajo sodne odločbe, saj sta jo sklenili šele po tem, ko je bila v istem postopku že izdana sodba razveljavljena s strani višjega sodišča. V takem primeru pa zakon ne predvideva vrnitve polovice sodnih taks.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - obseg pooblastila kolektivne organizacije
Ker bi tožeča stranka nadomestila in honorarje zbirala na račun avtorjev, izpad navedenih prihodkov ne more predstavljati zmanjšanja premoženja tožeče stranke v smislu pravnorelevantne škode. Ker ne gre za škodo v sferi tožeče stranke, bi za tako uveljavljani tožbeni zahtevek morala izkazati, da so nanjo prešla materialnopravna upravičenja avtorjev, katerih premoženje se je zmanjšalo.
Tožeča stranka svoje aktivne legitimacije ne more utemeljevati na določbi 4. točke 146. člena ZASP, ki kolektivnim organizacijam daje pooblastilo za uveljavljanje varstva avtorskih pravic. Ta določba namreč daje kolektivnim organizacijam položaj zastopnika zgolj v postopkih za uveljavljanje odškodninskih ali drugih pravovarstvenih zahtevkov iz 167. člena ZASP, ki so naperjeni zoper uporabnike, ki z neupravičeno uporabo avtorskih del posegajo v izključne pravice.
Po VI. odst. 38. čl. ZIZ je upnik v postopku izvršbe na nepremičnino, last dolžnika, ob poplačilu upravičen le do povrnitve stroškov tega postopka, ne pa tudi drugih izvršilnih stroškov, ki se vodijo na druga sredstva izvršbe.
invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožnik je bil že ob nastopu dela zmožen le za delo vratarja (ne za delo varnostnika), za to delo je tudi po poslabšanju zdravstvenega stanja še vedno zmožen, tako da ni podlage za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti (češ da ni zmožen za delo varnostnika).
navadno sosporništvo - odgovor na tožbo - zamudna sodba
Pri navadnem sosporništvu odgovor na tožbo enega sospornika ne koristi drugemu, zato je proti tistemu, ki ni vložil (pravočasnega) odgovora na tožbo možno izdati zamudno sodbo.