Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Ker je druga nasprotna udeleženka hkrati s pristankom na umik predloga priglasila svoje stroške, ki so ji v postopku do tedaj nastali, je prvostopenjsko sodišče pravilno te stroške odmerilo (v odmero se pritožniki ne spuščajo) in jih zakonito naložilo v breme predlagateljem.
ZZK-1 člen 41, 188, 188/2, 188/3, 41, 188, 188/2, 188/3.
vzpostavitev etažne lastnine - sporazum lastnikov - sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino
Kadar je akt o oblikovanju etažne lastnine pravni posel (enostranski posel lastnika nepremičnine o oblikovanju etažne lastnine ali večstranski posel vseh solastnikov nepremičnine o delitvi solastnine v etažno lastnino), mora biti za vpis etažne lastnine podpis lastnika oziroma vseh solastnikov na tem poslu overjen.
Za veljavnost delilnega sporazuma se ne zahteva notarske overitve, vendar (pravilna) sklenitev sporazuma (zavezovalni pravni posel) še ne pomeni nastanka etažne lastnine. Kot tudi sicer velja na nepremičninskem področju, je za to potreben še vpis v zemljiško knjigo (razpolagalni pravni posel), ki terja zasebno listino, na kateri morajo biti podpisi vseh solastnikov overjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – izostanek z dela – možnosti za nadaljevanje z delovnim razmerjem
Ker je tožnik dvakrat neupravičeno izostal z dela, mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Nadaljevanje delovnega razmerja med strankama namreč ni bilo mogoče, saj so pri toženi stranki delavci delo opravljali v skupinah in je odsotnost enega delavca povzročila, da posamezni segmenti dela niso bili usklajeni. Za preprečitev zamude je bilo potrebno najeti druge delavce, s čimer so se stroški gradnje povečali.
Ker pravdni postopek (po sklepu o dovolitvi obnove postopka), ki se vodi pod opr. št. III P 1416/2006, še ni pravnomočno zaključen, po oceni sodišča druge stopnje v omenjeni zadevi niso podane okoliščine, ki bi omogočale presojo o izpolnjenosti predpostavke iz tretje alineje. Vknjižba lahko v takšnem primeru postane kasneje neutemeljena zato, ker je končna odločitev (odločba) na podlagi odločitve o izrednem pravnem sredstvu, oziroma v ponovljenem postopku (če je bila odločba, ki je bila podlaga za vknjižbo, razveljavljena oziroma odpravljena) takšna, da na njeni podlagi vknjižba ne bi bila dovoljena. Zato se izkaže, da je odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v predmetni zadevi pred pravnomočnostjo odločbe, izdane v zadevi opr. št. III P 1416/2006, preuranjeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi – odpovedni rok – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma obstoj poslovnega razloga v smislu ugotovitve prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od dejanske navzočnosti delavca na delovnem mestu, na katero se pogodba o zaposlitvi nanaša. Tako ni nezakonito ravnanje tožene stranke, ki je tožnici takoj po reintegraciji v delovno razmerje podala obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Na ugotovitev o obstoju poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ne vpliva dejstvo, da je tožnica v času odpovednega roka delo še vedno opravljala. V tem času namreč pogodba o zaposlitvi še vedno velja, tako da je dolžna vsaka od pogodbenih strank uresničevati svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Če pa v tem času delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, kar prav tako ne vpliva na zakonitost predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPre člen 67, 67/1, 72, 72/1, 72/2, 67, 67/1, 72, 72/1, 72/2. OZ člen 352, 352/1, 352, 352/1.
odškodninska tožba zoper upravo in predsednika nadzornega sveta - škoda zaradi vodenja posameznih poslov družbe - zastaranje terjatve - subjektivni zastaralni rok - namestnik predsednika nadzornega sveta
Zmotno je sklepanje, da bi tožnica lahko izvedela za domnevno škodo in oba povzročitelja škode najkasneje na skupščini dne 29. 05. 2003, ko so delničarji družbe obravnavali letno poročilo za leto 2002, v katerem je tudi podatek o prodaji C. L. (ki je bil predmet sporne pogodbe), saj bi vsak delničar lahko od uprave zahteval sporno pogodbo in jo preveril. Seznanitve družbe s sporno pogodbo ni mogoče enačiti s seznanitvijo z njo po posameznem delničarju (čeprav le ti sestavljajo skupščino). Kot datum seznanitve družbe je treba upoštevati datum, ko je bila s sporno pogodbo in njenimi škodljivimi posledicami seznanjena skupščina kot organ družbe (in ne posamezen njen delničar). Ta pa o škodljivih posledicah sporne pogodbe ni mogla biti seznanjena, dokler posebni revizor tožnici ni podal revizijskega poročila.
Namestnik predsednika nadzornega sveta nadomešča slednjega le v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti, nima pa legitimacije v imenu družbe vlagati odškodninske tožbe bodisi zoper predsednika nadzornega sveta bodisi zoper upravo družbe, če je predsednik nadzornega sveta prisoten oziroma "operativen".
ZPP člen 165, 165/2, 313, 458, 165, 165/2, 313, 458. OZ člen 299, 376, 382a, 299, 376, 382a.
zamudne obresti - tek obresti - ne ultra alterum tantum
V kolikor bi zamudne obresti od posameznih prisojenih zneskov še v času veljavnosti 376. člena OZ dosegle glavnico, bi po samem zakonu prenehale teči in jih tudi odprava pravila ne ultra alterum tantum za zamudne obresti z OZ-A ne bi mogla znova spraviti v tek.
obličnost predpogodbe - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini
Predpogodba mora biti v skladu z 2. odstavkom 33. člena OZ sklenjena v obliki, predpisani za veljavnost glavne pogodbe. Če predpogodba ureja bistvene sestavine bodoče pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, mora biti le-ta sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). V skladu z 2. odst. 51. člena morajo biti tudi poznejše spremembe ali dopolnitve pogodbe sklenjene v zahtevani obliki.
Tožeča stranka ni upravičena do vračila štipendije, saj je tožencu delovno razmerje predčasno prenehalo iz razlogov na njeni strani in sicer zato, ker mu ni ponudila ustrezne pogodbe o zaposlitvi, ampak pogodbo o zaposlitvi za določen čas s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, pri čemer je moral večino dela opraviti ob vikendih in praznikih.
ZJU člen 123, 123/1, 123/1-1, 124, 124/1, 124/1-2.
disciplinski postopek – lažja disciplinska kršitev – denarna kazen
Določbe ZJU o disciplinski odgovornosti so sicer z novelo ZJU-B prenehale veljati, vendar se še naprej uporabljajo do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, razen določb o odvzemu položaja oziroma razrešitve s položaja, razrešitve naziva in imenovanja v eno stopnjo nižji naziv ter odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker sklep, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep denarne kazni, ne predstavlja nobene od navedenih izjem in ker v spornem obdobju kolektivna pogodba še ni bila sprejeta, je tožena stranka ravnala zakonito s tem, ko je tožnico spoznala za odgovorno za lažje disciplinske kršitve po 123. čl. ZJU.
izostanek iz prvega naroka - pravočasna predložitev dokazil o odsotnosti iz naroka - nepopolna vloga - sklepčnost tožbe
Kljub temu da je v 6. točki vabila citiran stari 282. člen ZPP, pa je zaradi priloženega opozorila, ki pojasnjuje, da bo sodišče uporabilo ZPP-D, stranka bila nedvoumno in izrecno opozorjena na posledice izostanka.
Sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi dokazil, ki bi izkazovali upravičeno odsotnost z naroka, če ta ni predlagala preložitve naroka, pa tudi dokazil o tem, da je odsotnost nujna, ni predložila.
Po 1. odst. 108. člena ZPP se pošlje v popravo ali dopolnitev samo vloga, ki je nerazumljiva, ter vloga, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.
reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja – nadomestilo plače – socialna pomoč
Pri presoji višine posameznih mesečnih zneskov nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja se ne upošteva znesek socialne pomoči, ki ga je tožnik v tem času prejel, saj bo morebitne neupravičene prejemke center za socialno delo uveljavljal od prejemnika, torej tožnika.
Sodišče namreč pri prisoji denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ni vezano na izvedenčevo odstotkovno oceno zmanjšanja življenjske aktivnosti, mora pa, v kolikor izvedensko mnenje oceni kot strokovno in zanesljivo, v okviru dejanske podlage svoje odločitve upoštevati posledice, ki jih izvedenec kot strokovnjak s tega področja pri oškodovancu ugotovi, kakor tudi opis omejitev, ki jih tožnik zaradi njih v vsakodnevnem življenju trpi.
ZPP člen 212, 215, 212, 215. OZ člen 131, 131/2, 150, 131, 131/2, 150.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - pojem nevarne dejavnosti - ogled kraja kaznivega dejanja - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ugotovljene okoliščine primera sicer potrjujejo, da je tožnik moral ukrepati hitro, vendarle pa ne v tolikšni meri, da bi mu to onemogočalo varen dostop do službenega vozila. Hoja po (že tako le deloma) poledeneli podlagi ne zahteva posebne, temveč zgolj običajno skrbnost, ki se lahko pričakuje od povprečnega odraslega človeka. Tožnik bi se torej poškodbi izognil že s previdn(ejš)im stopanjem, s čimer bi se zamudil le zelo kratek čas. Da tega ne bi mogel (ali smel) storiti, oziroma da bi s takšnim ravnanjem ogrozil uspešno in pravočasno opravo svojih nalog, iz okoliščin primera ne izhaja. Pri tem je odločilno, da se tožnik ni poškodoval pri nujnem in takojšnjem posredovanju v zvezi s kaznivim dejanjem oziroma požarom, pač pa so bile to le (že minule) okoliščine. Njegovo delo v konkretnem primeru ni bila nevarna dejavnost.
delitev stvari - delitev z izplačilom solastninskih deležev
Čeprav zakon izrecno predvideva le možnost, da eden od solastnikov, ki to sam predlaga, izplača ostale in tako postane lastnik stvari v celoti, pa ne prepoveduje nasprotnega, torej možnosti, da več solastnikov skupaj izplača ostale ali posameznega solastnika in tako pridobi ustrezen del njegovega solastninskega deleža.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0055603
ZOR člen 13, 214, 262, 262/2, 295, 13, 214, 262, 262/2, 295.
prenos poslovanja menjalnice na drugo banko - zamuda z izpolnitvijo - sklep banke slovenije o načinu opravljanja menjalniških poslov
Banka je izvrševala svoje pravice v skladu z namenom, zaradi katerih so ji bile te dane z akti Banke Slovenije, zato ni podana njena odškodninska odgovornost.
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - višina nepremoženjske škode - stroški postopka
Odmera višine nepremoženjske škode.
Toženka je nesporni del odškodnine plačala tožniku šele po tožbi. Z izplačilom ni poravnala celotne škode, saj odvetniški stroški, ki jih je bila pripravljena prišteti, ne predstavljajo odškodnine. Pravda torej ni bila nepotrebna, kljub delnemu umiku in zavrnitvi pretežnega dela prvotnega tožbenega zahtevka.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 7.
javni uslužbenci – plača – dodatek za vodenje
Tožniku za delo na njegovem delovnem mestu ne pripada dodatek po 7. členu Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih, saj ni bil vodja notranje organizacijske enote, ampak le vodja izmene.