dedovanje - dedni delež - vračunanje daril - denacionalizirano premoženje - dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prejšnjih zapuščinskih postopkih, ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
Izvršitelj si je na podlagi določila III. odst. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom za izvršbo dejanj izpraznitev nepremičnine utemeljeno organiziral pomoč usposobljenega strokovnjaka.
Glede na to, da je bilo izvršilno dejanje s strani upnika preklicano približno uro in pol pred predvideno izvedbo, zato v tako kratkem času ni bilo mogoče organizirati drugega enakovrednega dela, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje po plačilu priglašenih stroškov A. R. izvršitelju.
Obdolženec utemeljeno opozarja, da mu je sodišče prve stopnje zmotno izreklo stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila kot imetniku tujega vozniškega dovoljenja. Da ima obdolženi vozniško dovoljenje, ki je bilo izdano 23.8.1996, je razvidno tudi iz navedb v obdolžilnem predlogu predlagatelja postopka o prekršku, prav tako je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe glede izrečenih sankcij zapisalo, da je obdolžencu izreklo stransko sankcijo prepoved vožnje motornega vozila in ne prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja. Glede na navedeno je višje sodišče ob pravilni uporabi ZP-1 v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se obdolženemu D.A. namesto stranske sankcije »prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B kategorije za čas enega meseca na ozemlju Republike Slovenije« izreče stranska sankcija »prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca« (7. odstavek 163. člena ZP-1).
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravilno vabljenje - prisilni privod
Glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti se lahko pod ostalimi pogoji iz prvega odstavka 442. člena ZKP opravi le, če je bil na to glavno obravnavo pravilno povabljen.
ZGD-1 100, 100/1, 100/2, 100/3. ZIZ člen 25, 25/1, 25/2.
odgovornost za obveznosti - družba z neomejeno odgovornostjo - družbenik - izbrisana družba
Ker je bila dolžnica družbenica izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo, je njena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe nastopila na podlagi zakona, zato v tem primeru ni mogoče uporabiti odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002.
Za pravno presojo zmožnosti samostojnega hranjenja kot osnovne življenjske potrebe po 1. odst. 139. čl. ZPIZ-1 je odločilnega pomena vprašanje, ali se je upravičenec zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je še zagotovljena fiziološka eksistenca. Upravičenec, ki se samostojni hrani le, ko je v primernem psihičnem stanju, ko je hrana narezana na koščke in ko hrana ni tekoča, se ni zmožen samostojno hraniti, ker se ni zmožen ohranjati pri življenju.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - policijska vaja
Pokrajina v snegu, zmrznjena spolzka tla, orožje v eni roki in zahteva po naglem, eksplozivnem skoku iz avtomobila v borbi z namišljeno zasedo, vse te okoliščine utemeljejo sklep, da se je tožnik poškodoval ob izvrševanju nevarne dejavnosti, katere nosilka je zavarovanka tožene stranke.
ZTLR člen 28, 28/2, 33, 28, 28/2, 33. ZPP člen 394, 394/5, 394, 394/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zakonita dobroverna posest - obnova postopka - obnovitveni razlog
Sodišče je oprlo odločitev na ponarejeno listino in krivo izpovedbo, kar je obnovitveni razlog.
Ker tožnik ni uspel dokazati, da je posest spornih nepremičnin temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ni pomembno, ali je bila njegova več kot dvanajstletna posest dobroverna ali ne. Za več kot dvajsetletno dobroverno posest pa ni ponudil trditvene podlage.
Interes ni izkazan, če z vložitvijo zahtevka stranka želi le zlorabiti svoje pravice, to velja posebej v primeru, ko je zahtevek vložen iz razloga, ker želi stranka pridobiti sodno odločbo, s katero bi (nedopustno) pridobila procesna upravičenja v nekem drugem postopku, kjer kot stranka nima več interesa (možnosti) za uveljavljanje identičnih zahtevkov oziroma ugovorov.
Ugotovitvena tožba je dopustna, ko je predlagatelj v negotovosti glede svojega pravnega položaja in s tem izkazuje pravni interes. Te negotovosti pa ni več, če je o tem že odločeno s pravnomočno sodbo.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo sporno pogodbo kot pogodbo o preužitku, ki je odplačni pravni posel z močnim elementom aleatornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporno pogodbo potrebno presojati glede na izraženo voljo pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe in njene pravne narave kasneje ni mogoče spreminjati mimo izjavljenih volj strank. Za ugotavljanje odplačnosti pogodbe je pri tem popolnoma nepomembno, kakšno starost preužitkar potem resnično dočaka, saj je prav v tem tveganost pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055371
ZVPot člen 15b, 16, 15b, 16. OZ člen 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598, 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598.
zakupna pogodba - najemna pogodba - obveznosti zakupodajalca - odgovornost zakupodajalca za napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od pogodbe - dolžnost obveščanja - garancija za v zakup dano stvar
Pravica najemnika do odstopa od pogodbe ni vezana na pravice, ki bi jih ta lahko uveljavljal na podlagi garancije ali iz naslova jamčevanja za napake v zakup dane stvari.
Zaradi opustitve notifikacije najemnik izgubi le pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake ali nevarnosti stvari, ne pa tudi drugih pravic iz odgovornosti zakupodajalca za napake.
ne ultra alterum tantum - tek zamudnih obresti - zastaranje
Določba 376. člena OZ je bila črtana z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika, ki je pričel veljati 22.5.2007 in ki ne določa retroaktivne veljave. To pomeni, da če so obresti od glavnice do 22.5.2007 že dosegle glavnico, so prenehale teči. Če so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova.
ZZZDR člen 18, 19, 65, 18, 19, 65. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 206, 206/1, 206/1-1.
poslovna sposobnost - ženitna sposobnost - predhodno vprašanje
Obstoj poslovne sposobnosti tožnika ni predhodno vprašanje za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za razvezo zakonske zveze. Tako kot pri oporočni sposobnosti tudi pri sposobnosti izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze ne velja domneva, da je nesposoben izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze tisti, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Tudi če bi bila zakoncu v trenutku, ko je izjavil voljo za odločitev o prenehanju zakonske zveze, odvzeta poslovna sposobnost, bi lahko bil ob podajanju izjave, upoštevajoč naravo njegove bolezni, sposoben razumeti pomen svoje izjave in njenih posledic in sposoben ravnati v skladu z izraženo voljo.
Za predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice, ki je vložen pred 1.5.2009, se ne uporabljajo določbe ZZK-1A, temveč še vedno veljajo določbe ZZK-1 iz leta 2003. Te določajo le, da je predlagatelj dolžan plačati predujem za oklic, ne pa tudi, da je sodišču dolžan predložiti dokazilo o plačilu.
obnova postopka - fikcija vročitve - zamudna sodba - odsotnost stranke daljša od treh mesecev - obvestilo o pravdi - začetek teka subjektivnega roka za predlog za obnovo
Za utemeljenost dovolitve obnove po določbi 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP ni odločilno, ali je stranka sama zakrivila stanje, da se ji je tožba vročala s fikcijo (141. čl. ZPP) na naslov, s katerega je bila dalj časa odsotna.
Nesprejemljivo je stališče, da je stranka za posledice tega postopka izvedela že v predhodni pravdi, ko je bila pozvana, da vstopi vanjo kot stranski intervenient. Takšen poziv oziroma obvestilo v pravdi (litis denuntiatio) lahko tožeči stranki zagotovi le t. im. intervencijski učinek (v isti pravdi) izdane sodbe, če se obveščeni te pravde ne udeleži.
ZPP člen 184/3, 188, 184/3, 188. OZ člen 921, 921.
zavarovalna pogodba - trditvena podlaga - zavarovana dejavnost - omejeno jamstvo - neposredno udejstvovanje v zavarovani dejavnosti
Ogled jame zaradi kasnejše izvedbe tečaja vrvne tehnike, pri katerem je prišlo do poškodbe, ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti (prostovoljna reševalna dejavnost) in ga tudi mogoče šteti za usposabljanje za tako dejavnost.
Delni umik tožbe je umik v smislu 188. člena ZPP. Privolitev tožene stranke ne bi bila potrebna, če bi šlo za delno odpoved zahtevku, česar pritožnik ne trdi.
ZOR člen 479, 500, 479, 500. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - odložitev izročitve pri prevozu stvari - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - skrite napake - pregled stvari - obvestilo o napakah - pravice kupca - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - zaslišanje prič - neizvedba dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na skrite napake dobavljene stvari se ne more sklicevati stranka, ki pregleda in odprave zatrjevanih napak ni omogočila.
Neizvedba dokaza z zaslišanjem priče ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, kljub temu da ta dokazni predlog ni bil umaknjen, saj je bila ta priča dvakrat pravilno vabljena na naslov, ki ga je sporočila stranka, ki je izvedbo dokaza predlagala, poleg tega pa je stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, sama pojasnila, da je priča odsotna v tujini in je zato predložila tudi njeno pisno izjavo.