dedovanje - dedni delež - vračunanje daril - denacionalizirano premoženje - dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prejšnjih zapuščinskih postopkih, ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delodajalca – likvidacija
Odpovedni razlog po 108. čl. ZDR ni bil podan, saj tožena stranka v sedmih mesecih po tem, ko je nadzorni svet sprejel sklep o pričetku likvidacije, s postopkom likvidacije dejansko ni začela niti ni postopka likvidacije izvedla do konca.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Sodišče prve stopnje v razlogih za omilitev globe pod mejo predpisane navaja zgolj, da je prisluhnilo obdolženčevim premoženjskim razmeram, posebej glede njegovih mesečnih prejemkov. Sodba v tej smeri ni obrazložena. Edini podatek razviden iz sodbe, iz katerega je mogoče sklepati o obdolženčevem premoženjskem stanju, je navedba o obdolženčevih mesečnih prejemkih (ca 1000 eurov) ter da družinskih obveznosti nima (samski, brez otrok). Obdolženčevo premoženjsko stanje pa je le ena od okoliščin, ki se v skladu z določbami 26. člena ZP-1 upoštevajo pri odmeri sankcije. Sodišče prve stopnje zakonskih razlogov za odmero sankcije pod mejo, ki je predpisana, ni ugotovilo, prav tako razlogi, ki jih navaja, ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale odmero omiljene sankcije. Izrek omiljene sankcije ob podanih obteževalnih okoliščinah ni dopusten. Sodišče je v izrek sodbe res zapisalo, da je obdolženi po lastni izjavi nekaznovan, vendar takšno izjavo, podano v zagovoru, ki jo je sodišče prve stopnje nekritično povzelo v izrek izpodbijane sodbe, ovržejo podatki v spisu – izpis iz EKT, ki ga je sodišče pridobilo pred izdajo sodbe, iz katerega je razvidno, da je bil obdolženec v razdobju med 31.10.2006 in 30.10.2007 štirikrat pravnomočno kaznovan zaradi istovrstnih prekrškov (vsakokrat po b. točki 4. odstavka 130. čl. ZVCP-1). Glede na to, da se mu tudi v obravnavani zadevi očita vožnja pod vplivom alkohola, so v obdolženčevem primeru podane takšne obteževalne okoliščine, ki izrek omiljene sankcije izključujejo. Ob tem višje sodišče, glede na pritožbene navedbe predlagateljice postopka, pripominja, da je kot obteževalne okoliščine moč upoštevati le odločbe v zadevah, v katerih je postopek pravnomočno zaključen.
ZDR člen 204, 204/4. ZSPJS člen 22. ZDDO člen 31.a, 68.
denarna terjatev – razlika v plači – povečan obseg dela
Tožnik s tožbenim zahtevkom ni zahteval izplačila razlike v plači iz naslova dodatkov, ki bi morali biti predhodno določeni z interno odločitvijo delodajalca, ampak je vtoževal razliko v plači iz naslova povečanega obsega dela, ki po svoji vsebini predstavlja čisti denarni zahtevek. Sodišče mu je utemeljeno ugodilo, saj je ugotovilo, da je v spornem obdobju poleg svojega rednega dela opravljal delo tiskovnega predstavnika, ki ni sodilo v opis del in nalog delovnega mesta, na katero je bil razporejen.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek - izobraževanje in usposabljanje
Tudi če je obdolženi potem, ko je že dosegel oziroma presegel predpisano število osemnajstih kazenskih točk in po izteku roka, v katerem bi moral opraviti program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, takšen program opravil, s tem ne more doseči izbrisa štirih kazenskih točk.
delo izvedenca - ogled - postavitev novega izvedenca - narok pred spremenjenim senatom - sprememba sodnika - načelo neposrednosti
Enak kriterij kot za opravljanje ogleda s strani sodišča je potrebno uporabiti tudi pri opravljanju ogleda s strani izvedenca. Le-ta bi bil dolžan opraviti ogled, če bi s tem ugotovil kakšno okoliščino, ki je pravno relevantna in v postopku sporna.
Zgolj razlog, da izvedenec ni podal mnenja, ki bi bilo v korist tožnici, še ne upravičuje postavitve novega izvedenca.
Sodišče ni vezano na izjave strank glede ponovnega zaslišanja prič in izvedencev, ampak o tem samo odloči potem, ko se stranke izjavijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052513
ZPP člen 212, 212. OZ člen 6, 9, 659, 6, 9, 659.
pravni interes - trditveno in dokazno breme - gradbena pogodba - kontrahirna dolžnost - ekonomski interes - klavzula "ključ v roke"
Načelo sorazmernosti (pa tudi prepoved zlorabe pravic) terja, da potem ko je en pogodbenik izpolnil svojo glavno obveznost (v konkretnem primeru je to izvedba del na stanovanjih v podaljšani III. gradbeni fazi do faze "ključ v roke", upoštevajoč posebne želje kupca), druga stranka ne more zadržati izpolnitve svoje (tudi glavne) obveznosti z ugovorom, da pogodbenik, ki je sicer izpolnil glavno obveznost, ni izpolnil tudi katere od postranskih, akcesornih obveznosti (v konkretnem primeru izročitev listin).
ZZZDR člen 18, 19, 65, 18, 19, 65. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 206, 206/1, 206/1-1.
poslovna sposobnost - ženitna sposobnost - predhodno vprašanje
Obstoj poslovne sposobnosti tožnika ni predhodno vprašanje za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za razvezo zakonske zveze. Tako kot pri oporočni sposobnosti tudi pri sposobnosti izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze ne velja domneva, da je nesposoben izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze tisti, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Tudi če bi bila zakoncu v trenutku, ko je izjavil voljo za odločitev o prenehanju zakonske zveze, odvzeta poslovna sposobnost, bi lahko bil ob podajanju izjave, upoštevajoč naravo njegove bolezni, sposoben razumeti pomen svoje izjave in njenih posledic in sposoben ravnati v skladu z izraženo voljo.
pogodba o ravnanju z odpadki - odločba o ravnanju z odpadki - pravni temelj za obračun odvoza odpadkov
Ker je v občinskem odloku predpisan postopek z izdajo odločbe, ki nadomesti pogodbo o ravnanju z odpadki, bi se tožeča stranka morala ravnati po pravilih iz odloka in obvestiti pristojni upravni organ o tem, da med njo in toženo stranko, to je povzročiteljem odpadkov iz gospodarske dejavnosti, ni prišlo do sklenitve pogodbe. Z izdajo odločbe bi tožeča stranka pridobila pravni temelj za pravilni obračun storitve.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - policijska vaja
Pokrajina v snegu, zmrznjena spolzka tla, orožje v eni roki in zahteva po naglem, eksplozivnem skoku iz avtomobila v borbi z namišljeno zasedo, vse te okoliščine utemeljejo sklep, da se je tožnik poškodoval ob izvrševanju nevarne dejavnosti, katere nosilka je zavarovanka tožene stranke.
Za pravno presojo zmožnosti samostojnega hranjenja kot osnovne življenjske potrebe po 1. odst. 139. čl. ZPIZ-1 je odločilnega pomena vprašanje, ali se je upravičenec zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je še zagotovljena fiziološka eksistenca. Upravičenec, ki se samostojni hrani le, ko je v primernem psihičnem stanju, ko je hrana narezana na koščke in ko hrana ni tekoča, se ni zmožen samostojno hraniti, ker se ni zmožen ohranjati pri življenju.
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0055590
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske hiše - pogodba o medsebojnih razmerjih - pogodba o opravljanju upravniških storitev - delitev stroškov upravljanja - zastaranje - zastaranje terjatev upravnikov večstanovanjskih hiš - enoletni zastaralni rok
Iz besedila določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ ne izhaja, da bi enoletni zastaralni rok veljal zgolj za upravnikove terjatve do gospodinjstev, kakor je to izrecno določeno v 1. točki 1. odstavka 355. člena OZ, ki se nanaša na terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage.
ZVGLD člen 59, 59. ZPP člen 1, 1. ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2, 13, 13/5, 14, 14/2, 13, 13/5, 14, 14/2.
druga civilnopravna razmerja - sodna pristojnost - disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine
Novi ZDLov-1 izrecno ne ureja sporov lovcev z lovskimi družinami, zato je pravica do sodnega varstva sedaj določena v 14. členu ZDru-1, vendar pa obseg sodnega varstva ni ostal enak kot v prejšnji ureditvi. Načelno pravno mnenje z dne 18.12.2001, ki je temeljilo na besedilu takrat veljavnega 59. člena ZVGLD, ni več uporabno, saj je obseg sodnega varstva po 14. člen ZDru-1 bistveno širši in ni omejen le na spore o izključitvi članov društev.
prisilna hipoteka - vpis sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti
Navedbe dolžnikov, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal, da izvršba ni utemeljena ali je celo nedopustna), so v primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, neupoštevne.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev
V primeru, ko upnik predlaga, da sodišče s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, se ta predlog obravnava v izvršilnem postopku, ki teče zoper delavca kot dolžnika.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo - sodne takse
VSL0052219
ZOR člen 399, 399/2, 399/4, 399, 399/2, 399/4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
sodna taksa za sodbo - pogodbena obrestna mera - najvišja pogodbena obrestna mera med drugimi osebami
ZOR v členu 399/2 in 4 ne uzakonja najvišje obrestne mere pogodbenih obresti, saj gre za blanketni normi, ki sami za sebe (brez posebnega zakona) ne učinkujeta. Previsoki obrestni meri pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določil, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma posameznih pogodbenih določil.
Tožeča stranka je pravna oseba, katero je mogoče v skladu s členom 168/5 ZPP oprostiti oziroma odložiti zgolj plačilo sodnih taks, naštetih v členu 105a ZPP, kjer pa sodna taksa za sodbo ni navedena.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalcev - varnostnik - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina
Tožnika so pretepli varnostniki, zadolženi za varovanje lokala. Ali so bili to varnostniki, ki jih je zagotovila družba za varovanje ali pa toženka sama, glede na določilo 186. člena OZ ni relevantno.
Interes ni izkazan, če z vložitvijo zahtevka stranka želi le zlorabiti svoje pravice, to velja posebej v primeru, ko je zahtevek vložen iz razloga, ker želi stranka pridobiti sodno odločbo, s katero bi (nedopustno) pridobila procesna upravičenja v nekem drugem postopku, kjer kot stranka nima več interesa (možnosti) za uveljavljanje identičnih zahtevkov oziroma ugovorov.
Ugotovitvena tožba je dopustna, ko je predlagatelj v negotovosti glede svojega pravnega položaja in s tem izkazuje pravni interes. Te negotovosti pa ni več, če je o tem že odločeno s pravnomočno sodbo.