Sodišče prve stopnje v razlogih za omilitev globe pod mejo predpisane navaja zgolj, da je prisluhnilo obdolženčevim premoženjskim razmeram, posebej glede njegovih mesečnih prejemkov. Sodba v tej smeri ni obrazložena. Edini podatek razviden iz sodbe, iz katerega je mogoče sklepati o obdolženčevem premoženjskem stanju, je navedba o obdolženčevih mesečnih prejemkih (ca 1000 eurov) ter da družinskih obveznosti nima (samski, brez otrok). Obdolženčevo premoženjsko stanje pa je le ena od okoliščin, ki se v skladu z določbami 26. člena ZP-1 upoštevajo pri odmeri sankcije. Sodišče prve stopnje zakonskih razlogov za odmero sankcije pod mejo, ki je predpisana, ni ugotovilo, prav tako razlogi, ki jih navaja, ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale odmero omiljene sankcije. Izrek omiljene sankcije ob podanih obteževalnih okoliščinah ni dopusten. Sodišče je v izrek sodbe res zapisalo, da je obdolženi po lastni izjavi nekaznovan, vendar takšno izjavo, podano v zagovoru, ki jo je sodišče prve stopnje nekritično povzelo v izrek izpodbijane sodbe, ovržejo podatki v spisu – izpis iz EKT, ki ga je sodišče pridobilo pred izdajo sodbe, iz katerega je razvidno, da je bil obdolženec v razdobju med 31.10.2006 in 30.10.2007 štirikrat pravnomočno kaznovan zaradi istovrstnih prekrškov (vsakokrat po b. točki 4. odstavka 130. čl. ZVCP-1). Glede na to, da se mu tudi v obravnavani zadevi očita vožnja pod vplivom alkohola, so v obdolženčevem primeru podane takšne obteževalne okoliščine, ki izrek omiljene sankcije izključujejo. Ob tem višje sodišče, glede na pritožbene navedbe predlagateljice postopka, pripominja, da je kot obteževalne okoliščine moč upoštevati le odločbe v zadevah, v katerih je postopek pravnomočno zaključen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – soprispevek oškodovanca – dijak – nepremoženjska škoda – zavarovanje odgovornosti
Tožnik se je poškodoval pri delu s strojem, torej pri opravljanju nevarnega dela, tako da je podana objektivna odgovornost prvotožene stranke za škodo. Pri presoji deleža soprispevka oškodovanca (10 %) je treba upoštevati, da tožnik pri prvotoženi stranki ni bil zaposlen, ampak je delo opravljal kot dijak na podlagi napotnice študentskega servisa, da je sicer sam odpravljal napako (kar ne bi smel), vendar je prvotožena stranka to dopuščala. Ker je bil mlad in neizkušen, bi morala tožena stranka njegovo delo bolj nadzorovati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delodajalca – likvidacija
Odpovedni razlog po 108. čl. ZDR ni bil podan, saj tožena stranka v sedmih mesecih po tem, ko je nadzorni svet sprejel sklep o pričetku likvidacije, s postopkom likvidacije dejansko ni začela niti ni postopka likvidacije izvedla do konca.
ZIZ člen 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 114. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.
Izvršitelj je dolžan organizirati vsa potrebna opravila za izpraznitev nepremičnine (delovno silo, prevozno sredstvo, prostor za hrambo). Stroški, ki pri tem nastanejo, so izvršilni stroški in niso vključeni v plačilo izvršitelja.
Izvršitelj si je na podlagi določila III. odst. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom za izvršbo dejanj izpraznitev nepremičnine utemeljeno organiziral pomoč usposobljenega strokovnjaka.
Glede na to, da je bilo izvršilno dejanje s strani upnika preklicano približno uro in pol pred predvideno izvedbo, zato v tako kratkem času ni bilo mogoče organizirati drugega enakovrednega dela, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje po plačilu priglašenih stroškov A. R. izvršitelju.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - policijska vaja
Pokrajina v snegu, zmrznjena spolzka tla, orožje v eni roki in zahteva po naglem, eksplozivnem skoku iz avtomobila v borbi z namišljeno zasedo, vse te okoliščine utemeljejo sklep, da se je tožnik poškodoval ob izvrševanju nevarne dejavnosti, katere nosilka je zavarovanka tožene stranke.
ZPP člen 184/3, 188, 184/3, 188. OZ člen 921, 921.
zavarovalna pogodba - trditvena podlaga - zavarovana dejavnost - omejeno jamstvo - neposredno udejstvovanje v zavarovani dejavnosti
Ogled jame zaradi kasnejše izvedbe tečaja vrvne tehnike, pri katerem je prišlo do poškodbe, ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti (prostovoljna reševalna dejavnost) in ga tudi mogoče šteti za usposabljanje za tako dejavnost.
Delni umik tožbe je umik v smislu 188. člena ZPP. Privolitev tožene stranke ne bi bila potrebna, če bi šlo za delno odpoved zahtevku, česar pritožnik ne trdi.
Pravni standard rednega šolanja po 123. členu ZZDR vključuje tudi absolventski staž.
Zakonec je dolžan preživljati nepreskrbljenega zakonca ob predpostavkah, da ta nima lastnih sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Nezadostno znanje jezika je mogoče odpraviti in tako ni mogoče šteti, da tožnikova nova zakonska partnerica brez svoje krivde ne dobi dohodkov za lastno preživljanje.
ZPod člen 4, 187, 4, 187. ZOR člen 154, 452, 154, 452.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - prevzem delavca
Škodo, ki jo utrpi delavec, je dolžan povrniti delodajalec, pri katerem je škoda nastala. Delodajalec, ki je prevzel delavca, je nastalo škodo dolžan povrniti le v primeru dogovora s prejšnjim delodajalcem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055371
ZVPot člen 15b, 16, 15b, 16. OZ člen 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598, 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598.
zakupna pogodba - najemna pogodba - obveznosti zakupodajalca - odgovornost zakupodajalca za napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od pogodbe - dolžnost obveščanja - garancija za v zakup dano stvar
Pravica najemnika do odstopa od pogodbe ni vezana na pravice, ki bi jih ta lahko uveljavljal na podlagi garancije ali iz naslova jamčevanja za napake v zakup dane stvari.
Zaradi opustitve notifikacije najemnik izgubi le pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake ali nevarnosti stvari, ne pa tudi drugih pravic iz odgovornosti zakupodajalca za napake.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalcev - varnostnik - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina
Tožnika so pretepli varnostniki, zadolženi za varovanje lokala. Ali so bili to varnostniki, ki jih je zagotovila družba za varovanje ali pa toženka sama, glede na določilo 186. člena OZ ni relevantno.
Glede na trditve tožnika je njegova škoda nastala z dnem izdaje sporne odločbe Državnega zbora RS, s katero je bil razrešen kot član Računskega sodišča RS, zanjo pa je tožnik izvedel s trenutkom, ko se je s to odločitvijo seznanil. Ni podlage za sklep, da bi zastaranje začelo teči šele z odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je to odločbo razveljavila, niti ni podlage za sklep, da bi za škodo ali za njenega povzročitelja tožnik šele tedaj izvedel. Že sami postopki, ki jih je sprožil tožnik v smeri izpodbijanja sporne odločbe, nedvoumno kažejo na to, da je vedel tako za svojo škodo kot tudi za njenega povzročitelja. Ustavno sodišče RS je leta 2006 z razveljavitvijo sporne odločbe Državnega zbora iz leta 1999 delno rešilo le predhodno vprašanje protipravnosti, ni pa ne povzročilo škode ne razkrilo njenega povzročitelja.
Upravni postopek in ustavna pritožba, ki so bili pred vložitvijo tožnikove tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe Državnega zbora in v zvezi z njo za tožnika neugodne sodbe Vrhovnega sodišča RS, niso dejanja v smislu 388. čl. ZOR, ki jih upnik sproži proti dolžniku, da bi se ugotovila ali zavarovala oziroma izterjala njegova (odškodninska) terjatev.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 115, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev naroka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti - udeležba na naroku - opravičilo za izostanek z naroka
Tožena stranka se mora udeležiti naroka, za katerega je vabilo prejela prej, četudi je izkazala, da je bila istega dne povabljena kot priča na narok v neki kazenski zadevi, zato je zmotno njeno prepričanje, da gre v kazenskem postopku za bolj nujen prihod na sodišče. V takem primeru ima tožena stranka utemeljen razlog opravičiti se za izostanek z naroka, na katerega je bila vabljena kasneje.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180, 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180. ZBPP člen 31.
nerazumljiva vloga - dopolnitev vloge
Opredelitev tožbenega zahtevka je bistveni del tožbe, ki mora biti določen, jasen in razumljiv. Ni dovolj, da se nerazumljivo vlogo dopolni v roku, dopolnitev mora biti tudi ustrezna.
Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca, če so bile pomanjkljivosti v mnenju odpravljene v skladu z 254. čl. ZPP.
Domnevo alkoholiziranosti zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti, če je takšno ravnanje posledica poškodbe, ki jo je oseba utrpela v nesreči.
V konkretnem primeru pridejo v poštev pravila o kršitvi pogodbene obveznosti (262. člen ZOR) v zvezi z odvetnikovim dolžnim ravnanjem pri opravljanju naročenega posla po splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo in odgovornost mandatarja (1. odstavek 751. člena v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZOR), in po specialnih predpisih, veljavnih v času nastanka spornega razmerja, ki urejajo delo odvetnikov. V obravnavani zadevi se zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, kar pomeni, da gre za poslovno odškodninsko terjatev in ne za odškodninsko terjatev za neposlovno škodo oziroma za škodo iz naslova civilnega delikta. Glede zastaranja je prvo sodišče torej nepravilno uporabilo 1. in 2. odstavek 376. člena ZOR, namesto 3. odstavka istega člena
ZGD-1 100, 100/1, 100/2, 100/3. ZIZ člen 25, 25/1, 25/2.
odgovornost za obveznosti - družba z neomejeno odgovornostjo - družbenik - izbrisana družba
Ker je bila dolžnica družbenica izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo, je njena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe nastopila na podlagi zakona, zato v tem primeru ni mogoče uporabiti odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002.