prisilna hipoteka - vpis sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti
Navedbe dolžnikov, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal, da izvršba ni utemeljena ali je celo nedopustna), so v primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, neupoštevne.
delo izvedenca - ogled - postavitev novega izvedenca - narok pred spremenjenim senatom - sprememba sodnika - načelo neposrednosti
Enak kriterij kot za opravljanje ogleda s strani sodišča je potrebno uporabiti tudi pri opravljanju ogleda s strani izvedenca. Le-ta bi bil dolžan opraviti ogled, če bi s tem ugotovil kakšno okoliščino, ki je pravno relevantna in v postopku sporna.
Zgolj razlog, da izvedenec ni podal mnenja, ki bi bilo v korist tožnici, še ne upravičuje postavitve novega izvedenca.
Sodišče ni vezano na izjave strank glede ponovnega zaslišanja prič in izvedencev, ampak o tem samo odloči potem, ko se stranke izjavijo.
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0055590
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske hiše - pogodba o medsebojnih razmerjih - pogodba o opravljanju upravniških storitev - delitev stroškov upravljanja - zastaranje - zastaranje terjatev upravnikov večstanovanjskih hiš - enoletni zastaralni rok
Iz besedila določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ ne izhaja, da bi enoletni zastaralni rok veljal zgolj za upravnikove terjatve do gospodinjstev, kakor je to izrecno določeno v 1. točki 1. odstavka 355. člena OZ, ki se nanaša na terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage.
invalidska pokojnina – invalid III. kategorije – pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
Tožnik, ki je na dan nastanka invalidnosti dopolnil 50 let, nima pravice do invalidske pokojnine, saj ne gre za invalida I. kategorije, ampak za invalida III. kategorije zaradi posledic poškodbe izven dela s priznano pravico do zaposlitve na drugem ustreznem fizično lažjem delu, za katero ni potrebna poprejšnja poklicna rehabilitacija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058404
CMR člen 32, 32/1. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dopustni pritožbeni razlog – vezanost na ugotovljeno dejansko stanje – pogodba o mednarodnem prevozu blaga po cesti – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve iz pogodbe o mednarodnem prevozu blaga po cesti – zastaralni rok – pravilo o dokaznem bremenu
Sodišče prve stopnje je glede dolžine zastaralnega roka uporabilo določbo 1. odstavka 32. člena CMR, ki določa, da pravica do vložitve tožbe, povezane s prevozom po tej konvenciji, zastara v enem letu, kadar gre za namerno kršitev ali za malomarnost, ki je po zakonu pristojnega sodišča izenačena z namerno kršitvijo, pa zastara v treh letih. Ugotovilo je, da je zastaralni rok začel teči z dnem zapadlosti računa, to je z 12. 1. 2003, in zaključilo, da je 23. 12. 2004, ko je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, sporna terjatev že zastarala. Uporaba krajšega zastaralnega roka iz 1. odstavka 32. člena CMR kaže, da je sodišče prve stopnje očitno štelo, da tožeča stranka ni dokazala, da je med pravdnima strankam sporna terjatev posledica hude malomarnosti tožene stranke. Pri tem pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da je terjatev, ki je med strankama sporna, posledica hude malomarnosti tožene stranke, saj ji je ta dala napačna navodila in prevoza ni organizirala tako, da bi zagotovila ustrezne listine za prevoz in ustrezen potek formalnih postopkov v namembnem kraju. Tožena stranka te trditve tožeče stranke ni pravočasno prerekala. Na podlagi pravila o dokaznem bremenu se tako šteje za ugotovljeno, da je terjatev tožeče stranke posledica hude malomarnosti tožene stranke. Tako ugotovljeno dejansko stanje pa utemeljuje uporabo triletnega zastaralnega roka, kar pomeni, da terjatev 23. 12. 2003, ko je bil vložen predlog za izvršbo, še ni zastarala.
zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - uporaba stanovanja brez pravne podlage - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je še okrepljeno v primeru, ko je do pridobitve lastninske pravice prišlo na podlagi materialno pravnomočne odločbe državnega organa, saj zanjo velja neizpodbojna domneva zakonitosti in pravilnosti. Takrat se dvom o lastništvu ne more pojaviti, saj se kupec lahko zanese ne samo na podatke zemljiške knjige, ampak tudi na pravnomočno odločbo.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180, 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180. ZBPP člen 31.
nerazumljiva vloga - dopolnitev vloge
Opredelitev tožbenega zahtevka je bistveni del tožbe, ki mora biti določen, jasen in razumljiv. Ni dovolj, da se nerazumljivo vlogo dopolni v roku, dopolnitev mora biti tudi ustrezna.
Toženka le obširno zatrjuje, da obvestil ni prejela v hišni predalčnik, pri tem pa ne predlaga izvedbe nobenega dokaza (npr. vsaj svojega zaslišanja), s katerimi bi verodostojnost javne listine (vročilnice) izpodbila.
neutemeljeno povzročeni stroški – delni umik predloga za izvršbo
V predmetni zadevi je prišlo do situacije, ko je upnik z delnim umikom predloga za izvršbo (ki je sicer res popolnoma v njegovi dispoziciji) onemogočil vsebinsko odločanje o dolžnikovemu ugovoru.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje
Vozili v času zunajzakonske skupnosti nista bili pridobljeni, torej nista njuno skupno premoženje, vozili je kupil dolžnik po razpadu zunajzakonske skupnosti. Nasprotne trditve pritožnice v navedenih določbah zakona nimajo opore, opore za tako sklepanje pa tudi ne dajo razlogi v odločbah Vrhovnega sodišča RS. Leasing pogodba predstavlja posebno obliko zakupa, bistveno je, kdaj je premoženje (sporni vozili) pridobljeno.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju ne predstavlja zgolj matematičnega izračuna, pač pa je potrebno upoštevati tako denarna sredstva, kot tudi drug upoštevni prispevek partnerjev v skupnosti. V skupno premoženje sodi tudi vse premoženje, ki sta ga s skupnimi sredstvi ustvarila partnerja v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti, zato ni relevantno, kdo je npr. denar dvignil iz banke, na čigavem računu je bil denar naložen, kdo ga je pretvarjal iz ene valute v drugo ipd..
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023217
ZKP člen 105, 105/2.
premoženjskopravni zahtevek - sostorilstvo
Upravičenec lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek le zoper obdolženca za škodo, ki jo je ta povzročil s kaznivim dejanjem. Če je kaznivo dejanje storilo več oseb, pa lahko upravičenec zahteva povrnitev celotne škode od katerega koli sostorilca ali pa solidarno od vseh sostorilcev.
SPZ člen 10, 44, 217, 219, 222. ZZK-1 člen 8, 40, 40/1-3. ODZ paragraf 1500. ZZK paragraf 5.
priposestvovanje služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - zemljiškoknjižno dovolilo - prestavitev služnosti - spremenjene razmere
Lastnik služeče stvari glede na določbo 222. člena SPZ lahko zahteva, naj stvarna služnost med drugim preneha, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena, pri čemer obstoj slednjih glede na zdajšnjo ureditev narekuje tehtanje interesov izvrševanja lastninske pravice na gospodujočem in služečem zemljišču.
izbrisna tožba - poočitev spremembe imena - vknjižba lastninske pravice
Dejansko je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nov pravni subjekt (toženo stranko) in ni bila poočitena le sprememba imena že vpisanega lastnika nepremičnine.
vrnitev v prejšnje stanje - ugodilna zamudna sodba - vročitev tožbe - nadomestna vročitev tožbe - naslov bivališča tožene stranke - dejansko bivanje naslovnika - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - omejitev regresnega zahtevka
Po uveljavljeni sodni praksi je pogoj za veljavnost nadomestne vročitve po 140. v zvezi s 142. členom ZPP, da naslovnik na naslovu, na katerem se vroča, dejansko biva, pri čemer ni nujno, da ima oseba v tem smislu le eno stanovanje. Pri opredelitvi, ali gre za stanovanje, je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera in predvsem namen določb o nadomestnih vročitvah, ta je v tem, da je mogoče razumno pričakovati, da se bo naslovnik seznanil z vročenim pisanjem. Upoštevati pa je treba tudi načelo dobre vere v procesu: če je stranka sama namerno vzpostavila vtis, da prebiva v določenem stanovanju, se pozneje ne more sklicevati na to, da ni prebivala tam. Toženec je vse obdobje, ko je bival v C., prejemal pošto na naslovu v G. Ker po njegovih lastnih besedah nikoli prej in pozneje s prejemom poštnih pošiljk ni bilo težav, v G. je imel rastlinjake, občasno je prihajal domov, je s tem ustvarjal vtis, da tudi v G. dejansko biva in vročevalec ni imel nobenega razloga za dvom, da toženec pisanja ne bo prejel. Vročitev je bila zato opravljena pravilno in pravna domneva, da je toženec tožbo prejel 13. 12. 2005, ni bila izpodbita.
oprostitev plačila oz. zmanjšanje takse za obremenjevanje vode - - kogentnost uredbe - aktivna legitimacija občine
Mimo pogojev, ki so predpisani z Uredbo, lokalna skupnost ne more sklepati dogovorov o razpolaganju s temi sredstvi, ne na podlagi posojilnih, še manj darilnih pogodb. Za vrnitev vloženih taks v toženkino infrastrukturo čiščenja odpadnih voda tožnica ni aktivno materialnopravno legitimirana, ampak bi bila kvečjemu država kot nosilec proračuna Republike Slovenije, ker s temi sredstvi brez odobritve Agencije ne more razpolagati.