CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005640
ZZK-1 člen 243. ZD člen 132. OZ člen 41, 41/1, 86, 86/1, 94, 112, 533, 533/1, 557. ZPP člen 155, 208, 208/1. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izbrisna tožba - nična pogodba - darilna pogodba - oblikovanje tožbenega zahtevka - smrt stranke med pravdo - stranka postopka - prehod zapuščine na dediča - odsvojitev premoženja - nerazsodnost - poslovna nesposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost darilne pogodbe - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - legitimacija strank - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Po smrti toženke gre torej zdaj za spor med njenima dedičema glede veljavnosti spornih dveh pravnih poslov, ki jih je prvotna toženka sklenila pred smrtjo, in s tem za spor o obsegu njene zapuščine. Preoblikovanje tožbenega zahtevka ni bilo potrebno.
Zapuščina preide na njegove dediče v trenutku zapustnikove smrti, vendar v zapuščino sodi le premoženje, ki ga je zapustnik imel v času svoje smrti, ne pa tisto, ki ga je že prej odsvojil.
Odločilni razlog za ničnost darilne pogodbe je namreč takratna nerazsodnost in s tem poslovna nesposobnost darovalke.
obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga
Sodišče prve stopnje je predlog tožnice za obnovo postopka, ki ga je vložila dne 22. 5. 2017, zavrglo kot prepoznega. Ugotovilo je, da je tožena stranka v predlogu za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP in navajala, da je nov dokaz pridobila dne 19. 4. 2017, kar je sama navedla v predlogu. Predlog za obnovo postopka je vložila 22. 5. 2017, kar je glede na določbo 396. člena ZPP prepozno. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 pravilno zavrglo kot prepozen.
izvršba zaradi izterjave preživnine - nadomestna izpolnitev - obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik. Da bi dokazal, da je preživnino plačal z neposrednim izročanjem gotovine materi upnice in upnici (plačevanje "na roke"), bi moral dokazati, da je obstajal dogovor z materjo upnice kot njeno zakonito zastopnico oziroma po njeni polnoletnosti z upnico, da se preživnina namesto dogovorjenega plačevanja na transakcijski račun matere upnice, naveden v izvršilnem naslovu, plačuje na roke zakoniti zastopnici upnikov.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - denarno povračilo
Da bi tožniku spornega dne zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi poteka časa, bi morala tožena stranka dokazati, da se je projekt digitalizacije pred tem oziroma tedaj zaključil. Ker tega ni trdila in dokazala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je tako pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
Presoja, ali predstavlja predložena listina lastnoročno oporoko, je pravno vprašanje. Ker iz listine ni jasno, kdo je oporoko napisal, podpisa pa sta dva in ker sta na listini podpisana tudi domnevna oporočna dediča, listina ni lastnoročna oporoka po 73. členu ZD.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo tožniku, da je med strankama obstajal ustni dogovor o obračunavanju plače glede na število prevoženih kilometrov. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
ZDSS-1 člen 6. ZJU člen 40, 41, 78. ZPP člen 274. KPJS člen 8, 9, 10. ZKolP člen 19, 20.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da Sprememba Uredbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, odprava katerega ne more biti predmet kolektivnega delovnega spora.
Predlagatelji Aneksa št. 2 h KPDU ne izpodbijajo po vsebini, ampak zaradi procesnih kršitev pri sklepanju aneksa ter predvsem zaradi pomanjkanja večine podpisnikov. Gre torej za vprašanje veljavne sklenitve Aneksa št. 2 h KPDU. To je kolektivni delovni spor iz 6.a člena ZDSS-1 - spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami. Sodišče prve stopnje je torej zmotno zaključilo, da je predlog tudi v tem delu nedopusten in ga je zato napačno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007031
ZDR-1 člen 7, 7/4.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - kilometrina - potni stroški pooblaščenca odvetnika
Drži, da je tožnik v posledici prometne nesreče v letu 2008 trpel za posttravmatsko stresno motnjo, ter da je tudi sicer občutljiva osebnost z visokimi ambicijami in z burnimi reakcijami na stres, kar je na podlagi izvedenskih mnenj ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa zaradi tega še ne more biti izključen iz upravičenja do odškodnine zaradi trpinčenja. Za odločitev v tem sporu so pomembnejše ugotovitve, da so bila ravnanja sodelavcev zoper tožnika v kritičnem obdobju (vpitje, ignoriranje njegovih vprašanj, pikro odgovarjanje na njegova elektronska sporočila, nenehno kritiziranje njegovega dela, poskus njegove razrešitve s funkcije sindikalnega zaupnika itd.) - ne zgolj z vidika tožnika, ampak objektivno gledano - graje vredna, očitno negativna in žaljiva. Ob presoji, da je bil tožnik žrtev trpinčenja na delovnem mestu, ni bistveno, kakšne posledice bi trpinčenje pustilo na drugem (povprečnem) delavcu. Delodajalec za škodo, ki je bila povzročena z opustitvijo obveznosti iz 47. člena ZDR-1, odgovarja tudi v primeru, če do škode pride zaradi povečane občutljivosti oškodovanca.
V skladu z uveljavljeno sodno prakso se kot potrebni stroški postopka (155. člen ZPP) štejejo le stroški kilometrine pooblaščenca, ki ima sedež v kraju sedeža stranke ali na delovnem območju sodišča.
ZEN člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZLNDL člen 3.
priposestvovanje - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izvedenec geodetske stroke - družbena lastnina - lastninjenje - zavezovalni pravni posel - dobroverna lastniška posest - pravica do izjave
Pravnomočni sodbi, s katero je odločeno v sporu o pridobitvi lastninske pravice, mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, v katerem je prikazano obstoječe stanje in stanje sprememb, ki se evidentirajo.
Podana je kršitev pravice do izjave, ker se sodba ne opredeli do trditev tožnice, da je imela v času uveljavitve ZLNDL na (preostalem) delu nepremičnine pravico uporabe, ki se je ob uveljavitvi ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.
Pritožnica višino prisojene odškodnine izpodbija (češ da je previsoka) tako, da navaja absolutne zneske prisojenih odškodnin v primerljivih primerih, kar ni prav. Primerjava z drugimi primeri sodne prakse se pri odškodninah opravi tako, da se v prvem koraku najprej preračuna, koliko povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS znašajo posamezne odškodnine (ki se primerjajo) na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, nato pa se v drugem koraku preračuna, koliko bi prisojena odškodnina znašala upoštevaje sedanjo povprečno plačo, ter dobljeni rezultat uporabi kot kriterij za primerjavo. Tisti imenovalec, ki omogoča primerjavo med primeri, ne glede na čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je tako le število povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, vsebovanih v skupnem znesku prisojene odškodnine.
zavrnitev predloga za izvršbo - izvršnica - procesna predpostavka
Upnik utemeljeno navaja, da mu ZPreZP-1 zgolj omogoča, da uveljavi terjatev brez izvršbe in da ne pomeni, da mora predložiti izvršnico organizaciji za plačilni promet ter najprej na ta način doseči poplačilo terjatve.
odškodninski tožbeni zahtevek - vzročna zveza - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ker je izvedenec tožnikove sedanje zdravstvene težave utemeljeno pripisal tožnikovi bolezni in ne poškodbi v prometni nezgodi, je sodišče prve stopnje tožniku materialnopravno pravilno odreklo zahtevano odškodninsko varstvo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da tožena stranka ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogla vedeti, koliko časa bodo trajala obnovitvena dela, utemeljuje stališče sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Pravilno je tudi štelo, da prehod na sezonski način poslovanja predstavlja poslovni razlog, glede na to, da tožeča stranka ni dosegla takšnega števila ur, da bi jih lahko izrabila v času zaprtja hotela.
Določba v pogodbi o zaposlitvi tožnika, ki toženi stranki omogoča enostransko znižanje osnovne plače zaradi slabega poslovanja oziroma nižje donosnosti, je nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004474
ZPP člen 14.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - pravica do izjave - zavrnitev dokazov
Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - sistemizacija delovnih mest - avtonomija
Sprejemanje aktov oz. sprememb sistemizacije delovnih mest (število delovnih mest, pogoji za njihovo zasedbo) spada med avtonomne odločitve delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. To velja tudi za delodajalca v javnem sektorju glede določanja delovnih mest s pogojem znanja jezika manjšine (oz. z dodatkom za dvojezičnost). Gre za avtonomne odločitve delodajalca, v katere sodišče niti ne sme posegati, nasprotna udeleženka pa je imela suvereno pravico, da ukine določena delovna mesta oz. sistemizira nova, glede na potrebe po zahtevanem znanju jezika narodne skupnosti.
Nasprotna udeleženka kot delodajalec je pristojna za sprejemanje odločitev v zvezi z vsebino sistemizacije in njenimi spremembami, ki pa morajo biti skladne z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami. Predlagatelj neskladnosti akta o spremembah sistemizacije z zakonom konkretno ni uveljavljal, pa tudi v pritožbi konkretno ne navaja, s katerimi določbami zakonskih ali podzakonskih predpisov oziroma kolektivne pogodbe naj bi bile sprejete spremembe sistemizacije v nasprotju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00005173
ZNP člen 97, 104. EZ člen 59. ZUreP-1 člen 93, 105, 110, 110/8. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
postopek za določitev odškodnine - ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice na nepremičnini - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - višina odškodnine
V primeru ustanovitve služnosti v javno korist oziroma omejitve lastninske pravice zaradi postavitve omrežij in objektov gospodarske infrastrukture in njihovega nemotenega delovanja pripada lastniku nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine, ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. O tem (torej o vrsti odškodnine) odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika (osmi odstavek 110. člena ZUreP-1).
Tožena stranka je tožniku izplačevala nižje plače od dogovorjenih s pogodbo o zaposlitvi. Skladno s pogodbama o zaposlitvi je tožniku pripadala bruto plača v višini 2.800,00 EUR bruto, kar je vključevalo tudi dodatek za delovno dobo, tožena stranka pa je vse do vključno januarja 2016 pri obračunu plače izhajala iz plače v višini 2.380,00 EUR bruto oziroma za januar 2016 v višini 2.240,00 EUR bruto. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - taksna obveznost - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nasprotna tožba
Takso za vloženo nasprotno tožbo je treba plačati ob njeni vložitvi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1) ne glede na to, da jo je tožnik vložil podredno. Zakon namreč izjeme za tak primer ne predvideva.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - sklenitev pogodbe - dejanska etažna lastnina - solastniški delež - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev zadeve v novo sojenje - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožniki pravilno poudarjajo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kljub zaključku, da v stavbah obstaja dejanska etažna lastnina, v nadaljevanju višino toženkinih solastninskih deležev na stanovanjih (glede katerih tožniki v tem postopku od nje v skladu z ustreznimi določbami SZ zahtevajo sklenitev prodajnih pogodb) ugotavljalo z ozirom na višino solastninskih deležev, ki naj bi jih slednja imela na parcelah (na katerih prej omenjeni stavbi stojita), prišlo samo s seboj v nasprotje. Z naslonitvijo na te solastniške deleže je namreč ravnalo (kakor to ugotavlja pritožba), kot da bi šlo na parcelah oziroma na njej stoječih stavbah za pravo solastnino. Temu pa (upoštevaje prvenstveno lastne ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju dejanske etažne lastnine) očitno ni tako. Posledično o samostojnih (ločenih) solastninskih deležih na parcelah (zemljiščih) kot takih ni moč govoriti, niti ti ne morejo biti kriterij za ugotavljanje višine solastninskih deležev na samih stanovanjih (posameznih delih).