ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - taksna obveznost - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nasprotna tožba
Takso za vloženo nasprotno tožbo je treba plačati ob njeni vložitvi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1) ne glede na to, da jo je tožnik vložil podredno. Zakon namreč izjeme za tak primer ne predvideva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - zavrnitev dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se je v posledici preuranjenega zaključka, da je ugotovilo utemeljeni poslovni razlog odpovedi, postavilo na napačno stališče, da je že s tem izključena možnost, da bi bila odpoved lahko podana iz nedopustnih razlogov, ki jih je navajala tožnica. Glede zatrjevanj tožnice o tem, da je šlo za šikanozno odpoved, ki pa jih ni raziskalo, je sodišče prve stopnje nedopustno oblikovalo vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZEN člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZLNDL člen 3.
priposestvovanje - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izvedenec geodetske stroke - družbena lastnina - lastninjenje - zavezovalni pravni posel - dobroverna lastniška posest - pravica do izjave
Pravnomočni sodbi, s katero je odločeno v sporu o pridobitvi lastninske pravice, mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, v katerem je prikazano obstoječe stanje in stanje sprememb, ki se evidentirajo.
Podana je kršitev pravice do izjave, ker se sodba ne opredeli do trditev tožnice, da je imela v času uveljavitve ZLNDL na (preostalem) delu nepremičnine pravico uporabe, ki se je ob uveljavitvi ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - sistemizacija delovnih mest - avtonomija
Sprejemanje aktov oz. sprememb sistemizacije delovnih mest (število delovnih mest, pogoji za njihovo zasedbo) spada med avtonomne odločitve delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. To velja tudi za delodajalca v javnem sektorju glede določanja delovnih mest s pogojem znanja jezika manjšine (oz. z dodatkom za dvojezičnost). Gre za avtonomne odločitve delodajalca, v katere sodišče niti ne sme posegati, nasprotna udeleženka pa je imela suvereno pravico, da ukine določena delovna mesta oz. sistemizira nova, glede na potrebe po zahtevanem znanju jezika narodne skupnosti.
Nasprotna udeleženka kot delodajalec je pristojna za sprejemanje odločitev v zvezi z vsebino sistemizacije in njenimi spremembami, ki pa morajo biti skladne z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami. Predlagatelj neskladnosti akta o spremembah sistemizacije z zakonom konkretno ni uveljavljal, pa tudi v pritožbi konkretno ne navaja, s katerimi določbami zakonskih ali podzakonskih predpisov oziroma kolektivne pogodbe naj bi bile sprejete spremembe sistemizacije v nasprotju.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007031
ZDR-1 člen 7, 7/4.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - kilometrina - potni stroški pooblaščenca odvetnika
Drži, da je tožnik v posledici prometne nesreče v letu 2008 trpel za posttravmatsko stresno motnjo, ter da je tudi sicer občutljiva osebnost z visokimi ambicijami in z burnimi reakcijami na stres, kar je na podlagi izvedenskih mnenj ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa zaradi tega še ne more biti izključen iz upravičenja do odškodnine zaradi trpinčenja. Za odločitev v tem sporu so pomembnejše ugotovitve, da so bila ravnanja sodelavcev zoper tožnika v kritičnem obdobju (vpitje, ignoriranje njegovih vprašanj, pikro odgovarjanje na njegova elektronska sporočila, nenehno kritiziranje njegovega dela, poskus njegove razrešitve s funkcije sindikalnega zaupnika itd.) - ne zgolj z vidika tožnika, ampak objektivno gledano - graje vredna, očitno negativna in žaljiva. Ob presoji, da je bil tožnik žrtev trpinčenja na delovnem mestu, ni bistveno, kakšne posledice bi trpinčenje pustilo na drugem (povprečnem) delavcu. Delodajalec za škodo, ki je bila povzročena z opustitvijo obveznosti iz 47. člena ZDR-1, odgovarja tudi v primeru, če do škode pride zaradi povečane občutljivosti oškodovanca.
V skladu z uveljavljeno sodno prakso se kot potrebni stroški postopka (155. člen ZPP) štejejo le stroški kilometrine pooblaščenca, ki ima sedež v kraju sedeža stranke ali na delovnem območju sodišča.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - policijska pooblastila - nadzor državne meje
Policisti specializirane enote za nadzor državne meje nimajo pooblastil le po Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM-2), temveč tudi vsa pooblastila, ki jim jih dajeta Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004474
ZPP člen 14.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - pravica do izjave - zavrnitev dokazov
Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba.
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 318, 318/1.
zavrženje vloge - odgovor na tožbo - rok za vložitev vloge - prekluzivni rok - zamudna sodba
Rok za odgovor na tožbo je zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Če ga toženec zamudi, izgubi pravico do odgovora na tožbo, kar ima ob izpolnjenih drugih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP posledico, da sodišče izda zamudno sodbo. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, če je toženec kasneje, a pred izdajo zamudne sodbe le vložil odgovor na tožbo. Prepozen odgovor na tožbo sodišče ne zavrže, ampak izda zamudno sodbo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica, ki je bila zadolžena za vodenje gotovinskega poslovanja, vedela oziroma bi morala vedeti za ugotovljeno razliko oziroma neskladje med prejeto in deponirano gotovino, pa o tem tožene stranke ni obvestila, kršila 34. člen ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil) in 2. odstavek 36. člena ZDR-1 (obveznost obveščanja o okoliščinah, ki lahko privedejo do nastanka materialne škode). Tožena stranka je tožnici utemeljeno očitala opustitev skrbi pri poslovanju z gotovino, pri čemer je bila manjkajoča gotovina posledica hudo malomarnega dela tožnice, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Zgolj dejstvo, da je bila tožnica edina, ki je poslovala z gotovino in bila zadolžena za gotovinsko in bančno poslovanje ter edina, ki je polagala prejeto gotovino na poslovni račun, ne zadošča za zaključek, da si je tožnica ugotovljeni manko tudi prisvojila. To, da se zaseženi tožničini predmeti v hišni preiskavi ne nanašajo na sporno obdobje in da je tožnica pojasnila izvor zaseženih predmetov, res ne pomeni, da si tožnica ugotovljenega manka ni prilastila, ne pomeni pa tudi, da si ga je prilastila. Ker torej niso dokazani vsi znaki kaznivega dejanja po 209. členu KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 209. člena KZ-1, ni podan utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
nadaljevanje izvršbe - hipotekarni (realni) dolžnik - prehod predmeta izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe - možnost ugovora novega dolžnika
Ker se izvršba nadaljuje le na dolžničin 3/4 solastniški delež na nepremičnini, izrek sklepa, ki se glasi, da se novi dolžnici dovoli vstop v izvršbo in da se izvršba nadaljuje še z njo kot novo dolžnico, ki mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, ni pravilen.
Sklep o nadaljevanju izvršbe na delež na nepremičnini zoper dolžnico kot lastnico tega deleža na nepremičnini je odločitev v smislu procesnega nadaljevanja izvršbe zoper pritožnico kot solastnico nepremičnine. Določbe o vstopu novega dolžnika v izvršbo se uporabljajo ne le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej preide na novega dolžnika le obveznost, da se dopusti izvršba na tem predmetu. Zaradi takšnega položaja v postopku, torej položaja hipotekarne dolžnice, pa mora biti dolžnici dana možnost pravnega sredstva, s katerim lahko učinkovito uveljavlja ugovorne razloge, ki jih v tem položaju lahko uveljavlja, in jih mora sodišče tudi vsebinsko presojati.
Pritožnica višino prisojene odškodnine izpodbija (češ da je previsoka) tako, da navaja absolutne zneske prisojenih odškodnin v primerljivih primerih, kar ni prav. Primerjava z drugimi primeri sodne prakse se pri odškodninah opravi tako, da se v prvem koraku najprej preračuna, koliko povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS znašajo posamezne odškodnine (ki se primerjajo) na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, nato pa se v drugem koraku preračuna, koliko bi prisojena odškodnina znašala upoštevaje sedanjo povprečno plačo, ter dobljeni rezultat uporabi kot kriterij za primerjavo. Tisti imenovalec, ki omogoča primerjavo med primeri, ne glede na čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je tako le število povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, vsebovanih v skupnem znesku prisojene odškodnine.
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 354, 355, 355/3, 355/3-8.
oprostitev plačila sodne takse - stečajni dolžnik - stečajna masa - poplačilo iz stečajne mase - likvidna sredstva - naknadno spremenjene okoliščine - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse
Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso (kakršen je tudi zahtevek v tej zadevi), so namreč del stroškov stečajnega postopka in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Dejstvo, da tožnik s stečajno maso ne sme razpolagati, zato ob odločanju o taksni oprostitvi ni relevantno.
Če so se po pravno pomembne okoliščine, ki vplivajo na tožnikovo zmožnost plačila sodne takse, spremenile, bo tožnik to lahko uveljavljal z novim predlogom za taksno oprostitev. Stranka lahko namreč vse do izteka roka za plačilo sodne takse, ki ji je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - denarno povračilo
Da bi tožniku spornega dne zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi poteka časa, bi morala tožena stranka dokazati, da se je projekt digitalizacije pred tem oziroma tedaj zaključil. Ker tega ni trdila in dokazala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je tako pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00004687
ZIZ člen 20a, 20a/1, 20a/3. ZPotK člen 13, 13/1, 13/2, 13/3.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - predčasna dospelost terjatve - odpoklicno upravičenje - potrošniški kredit - primeren dodatni rok - opomin na izpolnitev obveznosti
Izvršilno sodišče mora pri presoji, ali notarski zapis zadošča pogojem, da se mu prizna lastnost izvršilnega naslova, ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Pred izjavo, da razdira pogodbo, mora dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni, pogodbo pa lahko razdre samo, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku.
izvršba zaradi izterjave preživnine - nadomestna izpolnitev - obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik. Da bi dokazal, da je preživnino plačal z neposrednim izročanjem gotovine materi upnice in upnici (plačevanje "na roke"), bi moral dokazati, da je obstajal dogovor z materjo upnice kot njeno zakonito zastopnico oziroma po njeni polnoletnosti z upnico, da se preživnina namesto dogovorjenega plačevanja na transakcijski račun matere upnice, naveden v izvršilnem naslovu, plačuje na roke zakoniti zastopnici upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007924
ZPP člen 7, 7/1, 110, 110/2, 195, 212, 286a. ZIZ člen 53. OZ člen 1017, 1017/2, 1019, 1019/3, 1027.
neposredno izvršljiv notarski zapis - solidarni porok - specifikacija terjatve upnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - materialno procesno vodstvo - prekluzija dejstev in dokazov - enakopravno obravnavanje strank - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - procesna skrbnost - opustitev garancij s strani upnika
Procesna dejanja strank, ki so posledica materialno procesnega vodstva, niso podvržena prekluzijam.
Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele v kolikor bi dolžnik navedel in tudi izkazal, da dokumentacije, ki bi mu omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogel pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko izvedlo predlagane dokaze. Stališče dolžnika, ko bi zgolj golo zatrjevanje nepoznavanja dejstev zadostovalo za izvedbo dokazov, na podlagi katerih bi potem črpal svojo trditveno podlago, bi poseglo v temeljni koncept izvršilnega postopka, ki temeljni na povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in razpravnem načelu, ki odločilno vlogo pri zbiranju dejstev in dokazov nalaga strankam.
Presoja, ali predstavlja predložena listina lastnoročno oporoko, je pravno vprašanje. Ker iz listine ni jasno, kdo je oporoko napisal, podpisa pa sta dva in ker sta na listini podpisana tudi domnevna oporočna dediča, listina ni lastnoročna oporoka po 73. členu ZD.
solastnina - razdružitev solastnega premoženja - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delitev nepremičnega skupnega premoženja - način delitve solastnine - fizična delitev stvari v naravi - civilna delitev
Nepremičnine, ki so predmet delitve, predstavljajo skupno premoženje udeležencev. Že zato za zavrnitev fizične delitve ne zadostuje ugotovitev, da delitev vsake posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, ni mogoča. Treba je preizkusiti, ali je razdružitev premoženjske skupnosti mogoča na način, da nekatere nepremičnine pripadejo enemu od skupnih lastnikov, druge pa drugemu.
Temeljna pravila za odločanje o stroških v izvršilnem postopku določa 38. člen ZIZ in načelo uspeha iz ZPP se v skladu s 15. členom ZIZ le subsidiarno uporablja.
odpravnina - nadomestilo plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Iz 16. člena individualne pogodbe izhaja, da sta stranki nameravali urediti dodatne pravice tožnika kot uslužbenca in dodatne obveznosti tožene stranke kot delodajalca za primer predčasnega odpoklica z delovnega mesta in istočasnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (da mu zaradi odpoklica avtomatsko preneha tudi delovno razmerje) na pobudo družbe in temu javni uslužbenec ne nasprotuje in v tem primeru je upravičen do odpravnine v višini treh neto plač. Vsi ti pogoji morajo biti torej kumulativno izpolnjeni, da bi bil tožnik upravičen do posebnega denarnega nadomestila oziroma odpravnine. Ker v konkretnem primeru tožnik ni bil odpoklican z delovnega mesta, prav tako mu ni istočasno z dnem odpoklica prenehala pogodba o zaposlitvi, dejanski stan po spornem členu individualne pogodbe ni izpolnjen, zato tožnik ni upravičen do nadomestila oziroma odpravnine po tej določbi, kot je zmotno materialno pravno zaključilo sodišče prve stopnje.