Presoja, ali predstavlja predložena listina lastnoročno oporoko, je pravno vprašanje. Ker iz listine ni jasno, kdo je oporoko napisal, podpisa pa sta dva in ker sta na listini podpisana tudi domnevna oporočna dediča, listina ni lastnoročna oporoka po 73. členu ZD.
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 318, 318/1.
zavrženje vloge - odgovor na tožbo - rok za vložitev vloge - prekluzivni rok - zamudna sodba
Rok za odgovor na tožbo je zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Če ga toženec zamudi, izgubi pravico do odgovora na tožbo, kar ima ob izpolnjenih drugih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP posledico, da sodišče izda zamudno sodbo. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, če je toženec kasneje, a pred izdajo zamudne sodbe le vložil odgovor na tožbo. Prepozen odgovor na tožbo sodišče ne zavrže, ampak izda zamudno sodbo.
IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00004687
ZIZ člen 20a, 20a/1, 20a/3. ZPotK člen 13, 13/1, 13/2, 13/3.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - predčasna dospelost terjatve - odpoklicno upravičenje - potrošniški kredit - primeren dodatni rok - opomin na izpolnitev obveznosti
Izvršilno sodišče mora pri presoji, ali notarski zapis zadošča pogojem, da se mu prizna lastnost izvršilnega naslova, ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Pred izjavo, da razdira pogodbo, mora dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni, pogodbo pa lahko razdre samo, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004474
ZPP člen 14.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - pravica do izjave - zavrnitev dokazov
Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba.
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
ponarejanje listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - uporaba predrugačene listine kot prave
V konkretnem delu opisa kaznivega dejanja se obdolženki očita le uporaba (prave) listine z lažno vsebino in ne uporaba spremenjene listine. Opis zakonskega znaka spremenjene oziroma predrugačene listine bi moral poleg (nove) lažnive vsebine navajati tudi dejstva, ki bi jasno kazala na to, da je pred tem na listini obstajala vsebina z drugačnim (pravnim) smislom oziroma pomenom.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 244, 244/1, 383, 383/1.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka - postopek osebnega stečaja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - pričetek teka roka - zadržanje teka roka
Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijane sodbe spregledalo, da je bil zoper toženko začet stečajni postopek. Toženka sodišča na to okoliščino res ni opozorila, vendar po četrtem odstavku 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s prvim odstavkom 383. člena istega zakona velja neizpodbojna domneva, da so se s potekom osmih dni po objavi pravnega dejanja z njim seznanile tako stranka postopka zaradi insolventnosti kot druge osebe, torej tudi pravdno sodišče.
skupno premoženje bivših zakoncev - delež na skupnem premoženju - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - verzijski zahtevek - zahtevek za povrnitev vlaganj - solidarna obveznost zakoncev - sklepčnost tožbe
Tožničine triditve, da se je zaradi skupnih vlaganj tožnice in prvega toženca vrednost nepremičnine v lasti drugega toženca in tretje toženke povečala za vrednost vlaganj, kar pa predstavlja višino obogatitve drugega toženca in tretje toženke, predstavljajo zadostno podlago za presojo utemeljenosti verzijskega zahtevka za povrnitev vrednosti vlaganj.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica, ki je bila zadolžena za vodenje gotovinskega poslovanja, vedela oziroma bi morala vedeti za ugotovljeno razliko oziroma neskladje med prejeto in deponirano gotovino, pa o tem tožene stranke ni obvestila, kršila 34. člen ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil) in 2. odstavek 36. člena ZDR-1 (obveznost obveščanja o okoliščinah, ki lahko privedejo do nastanka materialne škode). Tožena stranka je tožnici utemeljeno očitala opustitev skrbi pri poslovanju z gotovino, pri čemer je bila manjkajoča gotovina posledica hudo malomarnega dela tožnice, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Zgolj dejstvo, da je bila tožnica edina, ki je poslovala z gotovino in bila zadolžena za gotovinsko in bančno poslovanje ter edina, ki je polagala prejeto gotovino na poslovni račun, ne zadošča za zaključek, da si je tožnica ugotovljeni manko tudi prisvojila. To, da se zaseženi tožničini predmeti v hišni preiskavi ne nanašajo na sporno obdobje in da je tožnica pojasnila izvor zaseženih predmetov, res ne pomeni, da si tožnica ugotovljenega manka ni prilastila, ne pomeni pa tudi, da si ga je prilastila. Ker torej niso dokazani vsi znaki kaznivega dejanja po 209. členu KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 209. člena KZ-1, ni podan utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izvršba zaradi izterjave preživnine - nadomestna izpolnitev - obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik. Da bi dokazal, da je preživnino plačal z neposrednim izročanjem gotovine materi upnice in upnici (plačevanje "na roke"), bi moral dokazati, da je obstajal dogovor z materjo upnice kot njeno zakonito zastopnico oziroma po njeni polnoletnosti z upnico, da se preživnina namesto dogovorjenega plačevanja na transakcijski račun matere upnice, naveden v izvršilnem naslovu, plačuje na roke zakoniti zastopnici upnikov.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - denarno povračilo
Da bi tožniku spornega dne zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi poteka časa, bi morala tožena stranka dokazati, da se je projekt digitalizacije pred tem oziroma tedaj zaključil. Ker tega ni trdila in dokazala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je tako pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007924
ZPP člen 7, 7/1, 110, 110/2, 195, 212, 286a. ZIZ člen 53. OZ člen 1017, 1017/2, 1019, 1019/3, 1027.
neposredno izvršljiv notarski zapis - solidarni porok - specifikacija terjatve upnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - materialno procesno vodstvo - prekluzija dejstev in dokazov - enakopravno obravnavanje strank - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - procesna skrbnost - opustitev garancij s strani upnika
Procesna dejanja strank, ki so posledica materialno procesnega vodstva, niso podvržena prekluzijam.
Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele v kolikor bi dolžnik navedel in tudi izkazal, da dokumentacije, ki bi mu omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogel pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko izvedlo predlagane dokaze. Stališče dolžnika, ko bi zgolj golo zatrjevanje nepoznavanja dejstev zadostovalo za izvedbo dokazov, na podlagi katerih bi potem črpal svojo trditveno podlago, bi poseglo v temeljni koncept izvršilnega postopka, ki temeljni na povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in razpravnem načelu, ki odločilno vlogo pri zbiranju dejstev in dokazov nalaga strankam.
oprostitev plačila takse - dolžnost povrnitve stroškov postopka - samoupravna lokalna skupnost - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke
Res je prva toženka kot samoupravna lokalna skupnost na podlagi 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščena, vendar pa ta (zakonska) oprostitev velja le za plačilo lastnih obveznosti iz naslova sodnih taks, ne nanaša pa se na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1.
ZEN člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZLNDL člen 3.
priposestvovanje - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izvedenec geodetske stroke - družbena lastnina - lastninjenje - zavezovalni pravni posel - dobroverna lastniška posest - pravica do izjave
Pravnomočni sodbi, s katero je odločeno v sporu o pridobitvi lastninske pravice, mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, v katerem je prikazano obstoječe stanje in stanje sprememb, ki se evidentirajo.
Podana je kršitev pravice do izjave, ker se sodba ne opredeli do trditev tožnice, da je imela v času uveljavitve ZLNDL na (preostalem) delu nepremičnine pravico uporabe, ki se je ob uveljavitvi ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.
izvršilni stroški - potrebnost za izvršbo - predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da upnica do stroškov, priglašenih v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 21. 6. 2017 ni upravičena, saj bi glede na sorazmerno visok znesek terjatve izvršbo na nepremičnino lahko predlagala že ob vložitvi predloga za izvršbo z dne 30. 5. 2017.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005824
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 131.. ZDR člen 184, 184/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - neposredno zaslišanje izvedenca - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Opustitev zaslišanja izvedenca na obravnavi, kljub izrecnemu predlogu tožnika, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti, po katerem ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo določbe neposrednosti in tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Popravilo hidravličnega dvigala in v njegovem okviru odvijanje jeklenice hidravličnega dvigala z daljinskim upravljalnikom (ki se lahko opravlja kjerkoli) ne predstavlja nevarne dejavnosti. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da dejavnosti popravila dvigala v bližini visokonapetostnih vodov ni šteti za nevarno dejavnost. Tako popravilo se namreč lahko izvede kjerkoli, v konkretnem primeru se je v bližini visokonapetostnih vodov izvajalo zato, ker si je tak položaj vozila oziroma hidravličnega dvigala izbral tožnik sam. Glede na navedeno zato ni mogoče uporabiti pravil o objektivni odškodninski odgovornosti.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki ni povezano z resničnim razlogom začasno povečanega obsega dela, ampak z reševanjem problema negotovosti glede bodočega gibanja naročil, je nezakonito in ni v skladu z določbami 54. člena ZDR-1. Ker ni dokazano, da je v tožnikovem primeru v resnici obstajal začasno povečan obseg dela, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni zakonita. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku ter odločilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjena nezakonito in se zato šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas, da tožniku pogodba o zaposlitvi za določen čas ni zakonito prenehala in da je tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, ter s tem v zvezi ugodilo reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005095
OZ člen 171, 179, 182. ZPP člen 14. ZOdvT člen 36.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje poskus umora - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - poškodba s strelnim orožjem - huda telesna poškodba - višina odškodnine - verbalni konflikt - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prispevek oškodovanca - strah - intenzivni primarni strah - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Pretekli medsebojni verbalni konflikti, pa tudi ne morebitno poškodovanje toženčevega poštnega nabiralnika in vozila, ne opravičujejo njegovega napada na tožnika s strelnim orožjem, z namenom, da mu vzame življenje (kot je bilo to ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo). O deljeni odgovornosti v takšnem primeru ni mogoče govoriti (171. člen OZ).
Ni bilo ugotovljeno, in s pavšalnimi pritožbenimi navedbami tožnika drugega tudi ne izkaže, da je strah pri tožniku pustil trajne posledice, ki bi se kazale v duševnih bolečinah zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik je izpovedal, da v posledici dogodka trpi močne glavobole, ki pa jih izvedenec ni potrdil. Ugotovljeno pa je bilo, da je tožnik zaradi trajnih posledic - bolečin v predelu leve ključnice in leve lopatice, ki so posledica (še obstoječe) krogle v mišičju med levo lopatico in levo ključnico, manj sposoben za težje fizične aktivnosti in za dalj časa trajajoče lažje fizične aktivnosti z rokami, tako je manj sposoben tudi za športno udejstvovanje, kjer je potrebna uporaba rok, zaradi česar tudi trpi duševne bolečine. Da se tožnik, ker jemlje metadon, ne more ukvarjati z nobeno športno dejavnostjo, toženec samo s pavšalno pritožbeno trditvijo ni izkazal. Tudi, če bi bile potrjene tožnikove trditve, da ne more več spati na boku in da ga v posledici krogle občasno stiska v pljučih, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča, odškodnina iz tega naslova v višini 3.400,00 EUR primerna odškodnina.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - zavrnitev dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se je v posledici preuranjenega zaključka, da je ugotovilo utemeljeni poslovni razlog odpovedi, postavilo na napačno stališče, da je že s tem izključena možnost, da bi bila odpoved lahko podana iz nedopustnih razlogov, ki jih je navajala tožnica. Glede zatrjevanj tožnice o tem, da je šlo za šikanozno odpoved, ki pa jih ni raziskalo, je sodišče prve stopnje nedopustno oblikovalo vnaprejšnjo dokazno oceno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da tožena stranka ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogla vedeti, koliko časa bodo trajala obnovitvena dela, utemeljuje stališče sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Pravilno je tudi štelo, da prehod na sezonski način poslovanja predstavlja poslovni razlog, glede na to, da tožeča stranka ni dosegla takšnega števila ur, da bi jih lahko izrabila v času zaprtja hotela.
nadaljevanje izvršbe - hipotekarni (realni) dolžnik - prehod predmeta izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe - možnost ugovora novega dolžnika
Ker se izvršba nadaljuje le na dolžničin 3/4 solastniški delež na nepremičnini, izrek sklepa, ki se glasi, da se novi dolžnici dovoli vstop v izvršbo in da se izvršba nadaljuje še z njo kot novo dolžnico, ki mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, ni pravilen.
Sklep o nadaljevanju izvršbe na delež na nepremičnini zoper dolžnico kot lastnico tega deleža na nepremičnini je odločitev v smislu procesnega nadaljevanja izvršbe zoper pritožnico kot solastnico nepremičnine. Določbe o vstopu novega dolžnika v izvršbo se uporabljajo ne le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej preide na novega dolžnika le obveznost, da se dopusti izvršba na tem predmetu. Zaradi takšnega položaja v postopku, torej položaja hipotekarne dolžnice, pa mora biti dolžnici dana možnost pravnega sredstva, s katerim lahko učinkovito uveljavlja ugovorne razloge, ki jih v tem položaju lahko uveljavlja, in jih mora sodišče tudi vsebinsko presojati.