skupno premoženje bivših zakoncev - delež na skupnem premoženju - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - verzijski zahtevek - zahtevek za povrnitev vlaganj - solidarna obveznost zakoncev - sklepčnost tožbe
Tožničine triditve, da se je zaradi skupnih vlaganj tožnice in prvega toženca vrednost nepremičnine v lasti drugega toženca in tretje toženke povečala za vrednost vlaganj, kar pa predstavlja višino obogatitve drugega toženca in tretje toženke, predstavljajo zadostno podlago za presojo utemeljenosti verzijskega zahtevka za povrnitev vrednosti vlaganj.
ZPIZ-2 člen 199, 201a, 201a/1, 203, 413, 413/1.. ZPIZ člen 208.
poklicno zavarovanje - beneficirana delovna doba
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je, glede na prehodno določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2, za odločitev o pravici voznika avtobusa do poklicnega zavarovanja bistveno, da opravlja delo na takšnem delovnem mestu, za katero se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem, torej da v posameznem letu na delovnem mestu prebije najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa ter opravi tudi najmanj 60 tisoč kilometrov vožnje.
sostorilstvo - enoten postopek - objektivna koneksiteta - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka
V skladu z določbami petega in tretjega odstavka 32. člena ZKP se za sostorilce kaznivega dejanja praviloma izvede enoten postopek ter izda ena sama sodba. Po prvem odstavku 33. člena ZKP pa lahko sodišče, ki je pristojno za izvedbo kazenskega postopka po 32. členu ZKP, do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi razlogov smotrnosti odloči, da se postopek o posameznih kaznivih dejanjih ali zoper posamezne obdolžence izloči in dokonča posebej, ali pa odstopi drugemu pristojnemu sodišču. Kot izhaja iz točke 2 obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje odstopilo od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper soobtožena sostorilca, ker je zaključilo, da je dokazni postopek zoper obtoženo M. U. izčrpan, in je v njenem delu zadeva zrela za razsojo, niso pa bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obtoženega O.R., ki iz bolezenskih razlogov v času od 2. 2. do 5. 12. 2016 (razen 5. 12. 2016) ni pristopil na devet razpisanih narokov. Glede na navedeno so tudi po prepričanju sodišča druge stopnje obstajali tehtni razlogi za odstop od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper oba sostorilca.
izločitveni razlog - prisilna izterjava davčnega dolga iz terjatev dolžnika - ugovor o prerekanju terjatve - prijava izločitvenih pravic - zavrženje pritožbe - sklep o preizkusu terjatev
Pritožnika v tem postopku šele s pritožbo izločata iz stečajne mase premoženje, na katerem je priznana ločitvena pravica upnika, zaradi nepravočasne prijave pa nista vložila ugovora o prerekanju ločitvene pravice. Upnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, nima pravice do prerekanja terjatev (ločitvene pravice) drugih upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev.
oblika aneksa k pogodbi - forma ad probationem - pasivna stvarna legitimacija - pomanjkljiva trditvena podlaga - stroški postopka - prepoved reformatio in peius
Kljub pozivom tožene stranke na izjasnitev, tožeča stranka trditev, ki bi utemeljevale obstoj pasivne legitimacije tožene stranke za plačilo dodatnih del, ni podala. Sodišče prve stopnje je zato v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZDavP-2 člen 31a, 31a/2, 397, 397/1, 397/1-43, 397/3. ZP-1 člen 57, 57/1, 65, 65/3, 136, 136/1.
plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - konkretizacija prekrška - opis prekrška - izdaja računa
Je pa pritrditi prvostopnemu sodišču, da bi iz opisa dejanskega stanja, torej pod rubriko "Opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov" morale izhajati navedbe o tem, kateri računi so v konkretnem primeru iz nepotrjene vezane knjige računov bili izdani, torej zaporedne številke računov z navedbo datuma, taki podatki pa bi po oceni pritožbenega sodišča tudi zadostno konkretizirali ravnanje obeh storilk kot dokazljiv dogodek.
Zato pritožba nima prav, da zgolj dejstvo, da je v konkretnem primeru bil prekršek predočen na kraju samem, v PN rubriko "Opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov" ni potrebno izpolniti. Slednje ni potrebno le takrat, če se opis dejanskega stanja nanaša na prilogo izdanega PN, kot je na primer zapisnik o inšpekcijskem pregledu oziroma uradni zaznamek o zaznavi prekrška, kar pa v konkretnem primeru obema storilkama na kraju samem tudi ni bilo vročeno.
Ker torej v konkretnem primeru prekrškovni organ z izdajo PN, v katerem v opisu dejanskega stanja le splošno navaja izdajo računa (ne pa računov!) iz nepotrjene VKR, ni zadostil standardom konkretizacije pri izdaji PN, ima prvo sodišče prav, da takšen opis dejanskega stanja prekrška, kot je povzet v izpodbijanem PN ni dovolj konkretiziran.
ZFPPIPP člen 103, 401. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - neobrazloženost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica ima prav, ko navaja, da ne iz sklepa ne iz upraviteljevega predloga ne izhaja, zakaj je odmerjeno nadomestilo v najvišji višini, kaj takega ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev pravni osebi - poslovni naslov - vročitev s fikcijo - dejanski naslov poslovanja družbe
Sodišče je dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad njim vročalo skladno s tretjim odstavkom 139. člena ZPP, zato ni upoštevna pritožbena trditev, da dolžnik posluje na drugem naslovu in sicer N. 1, saj za vpis tega poslovnega naslova v sodni register očitno dolžnik ni poskrbel. Ker dolžniku na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, predloga upnika in poziva sodišča ni bilo mogoče vročiti, je vročevalec na vratih dne 22. 9. 2006 pustil obvestilo, kje je pisanje in rok petnajstih dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. To dokazujeta vročilnici, pripeti pri red. št. 1 in pri red. št. 7. Po preteku petnajst dni se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena, v obravnavanem primeru torej 7. 10. 2016 (petek), saj v petnajstdnevnem roku dolžnik pisanj (predloga upnika in poziva sodišča) ni dvignil. Navedenih vročilnic kot javnih listin, ki izkazujeta vročitev pisanj s fikcijo, torej dolžnik ni uspel izpodbiti. Zakon pa sodišču ne nalaga, da bi sodno pisanje, namenjeno dolžniku kot pravni osebi, moralo osebno vročati poslovodji le-te, zato je neutemeljena tudi pritožbena graja neosebne vročitve upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka poslovodji dolžnika.
Dolžnik v danem roku iz poziva sodišča ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni podal zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost, zato velja (izpodbojna) zakonska domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. To zakonsko domnevo lahko s pritožbo izpodbija družbenik dolžnika, ki mora predložiti tudi dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik kot družbenik dolžnika pa v pritožbi navaja le, da pri dolžniku stečajni razlogi ne obstajajo, da družba posluje, ima premoženje v obliki nepremičnin, denarnih terjatev ter delovnih sredstev in družba ni prezadolžena in insolventna. Pritožnik pri tem ne postreže z nobenimi konkretnimi podatki, niti ne pove, kolikšne so obveznosti družbe, zato tako nekonkretiziranih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
vpis predznambe - opravičitev predznambe - rok za opravičitev predznambe - dopustnost predloga - izbris predznambe - uporaba računalniške aplikacije elektronske zemljiške knjige
V skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZZK-1 je bil pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo vpisan tudi zadnji dan roka za opravičitev predznambe iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1. Na vpisani datum za opravičitev predznambe je imetnik predznamovane lastninske pravice vezan in morebitna napaka računalniške aplikacije ne more iti v njegovo škodo. Nanj je vezano tudi sodišče pri presoji ali je dopusten izbris predznambe zaradi poteka časa za njeno opravičitev.
ZFPPIPP-UPB8 člen 408, 408/2, 408/2-1. KZ-1 člen 87, 87/1.
izvršitev denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti
Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku (1. točka drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pritožniku preostane bodisi, da izrečeno denarno kazen plača in se s tem izogne zaporu (to možnost še vedno ima) ali pa bo ta kazen izvršena na opisan način.
stroški kazenskega postopka - stroški priče - stroški za vročanje pisanj - krivdno nastali stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je stroške vročanja sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu v višini 52,26 EUR, ki jih je dosodilo s posebnim sklepom vročevalcu, krivdno povzročila priča, ker ni dvignila sodne pošiljke, o kateri je bila obveščena.
ZFPPIPP člen 22, 58, 58/1, 58/1-2, 58/1-2(1), 126, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1, 310/3. ZPP člen 343, 343/4.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - izločitveni upnik - izločitvena pravica - prerekana izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - prenehanje izločitvene pravice - zavrženje pritožbe
Izločitvena pravica je bila prijavljena, pritožnik je bil napoten na uveljavitev zahtevka, tožbe pa v roku ni vložil. To pomeni, da je njegova izločitvena pravica prenehala, prenehal pa je tudi njegov stvarnopravni zahtevek za priznanje lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - zmotna uporaba materialnega prava - predhodno vprašanje kot obnovitveni razlog
Razlogi za obnovo postopka so določeni v 394. členu ZPP. Med njimi ni zmotne uporabe materialnega prava.
Sodišče je v tej zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku. V okviru odločanja je moralo ugotoviti, ali je tožena stranka sploh ravnala protipravno, pri tem pa razlagati določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) in Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00005048
URS člen 31, 34. KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 50/1, 50/1-2, 51, 51/1, 300, 300/1, 300/2, 300/3. ZKP člen 10, 10/1, 370, 370/1, 370/1-2, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3, 373, 386. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 22, 22/1.
nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena sodišča - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - dokazna ocena verodostojnosti prič - odmera kazni obsojencu - olajševalne in obteževalne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni - individualizacija kazenske sankcije - kršitev kazenskega zakona - res iudicata - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočna odločba o prekršku
Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1 stori, kdor napada ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, za katero ve, da opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Hujša oblika kaznivega dejanja po drugem odstavku 300. člena KZ-1 je storjena v enaki obliki kot po prvem odstavku, le da se v konkretnem primeru obdolžencema kot izvršitveno ravnanje očita očita napad z grdim ravnanjem. Tretji odstavek 300. člena KZ-1 opredeljuje storitev kaznivega dejanja iz drugega odstavka 300. člena KZ-1 proti več osebam. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1 stori prekršek nasilnega ali drznega vedenja, (med drugim) kdor se vede na drzen, nasilen ali nesramen, žaljiv ali podoben način in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Sodišče prve stopnje je glede na jezikovno razlago določbe pravilno ocenilo, da prvi odstavek 6. člena ZJRM-1 ne sankcionira zgolj pasivnega vedenja posameznika, temveč vključuje aktivno nasilno vedenje, ki povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Ker iz podatkov spisa izhaja, da sta se obdolženca nasilno vedla zoper policiste, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da kot objekt izvršitvenega ravnanja po 1. odstavku 6. člena ZJRM-1, ne izključuje uradne osebe, ki opravlja naloge policije. Prvi odstavek 22. člena ZJRM-1 sankcionira neupoštevanje na kraju samem odrejenih zakonitih ukazov ali odredb uradne osebe.
Nenatančen in dvoumen izrek, da se plačilo odškodnine izvrši v delnicah Republike Slovenije, je popravljen, ker ga je mogoče razumeti na dva načina: - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima kot delniška družba (neizvršljiv izrek, ker Republika Slovenija ni delniška družba); - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima v lasti.
kršitev pravice do časti in dobrega imena - svoboda izražanja - izrekanje žaljivih dejstev - poseg v čast in dobro ime pravne osebe
V primeru kolizije med pravico do varstva časti in dobrega imena ter pravico do svobode izražanja, je lahko izključena protipravnost tudi zelo ostrih, surovih in brezobzirnih izjav, ki pa jih bralec oziroma poslušalec še vedno razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napad na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir, zasmehovanje. Kjer pa govorcu ne gre več za vplivanje na razpravo v zadevah javnega pomena, temveč zgolj za žalitev drugega, protipravnost ni izključena.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - razmerje med odvetnikom in stranko
Sodišče o višini stroškov, ki jih mora plačati zastopani svojemu najetemu zagovorniku, ne odloča, ker je to stvar pogodbe med zagovornikom ter pooblastiteljem. V predmetnem postopku odločanja o izrednem pravnem sredstvu, s katerim se ne spreminja dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, se določbe kazenskega postopka, ki odločitev o stroških kazenskega postopka vežejo na izid kazenskega postopka (členi od 95 do 97 ZKP), ne uporabljajo, zato tudi stroški, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med zagovornikom in pooblastiteljem, ne morejo obremenjevati proračuna. Drugače povedano, v predmetnem postopku sodišče obsojenke plačila izdatkov in nagrade zagovornice v nobenem primeru ne more oprostiti, ampak mora stroške zagovornice, ki si jo je sama najela, obsojenka tudi sama plačati.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3. OZ člen 136, 136/1. ZPP člen 337, 337/1.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - duševna neprištevnost - nerazsodnost - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovne dokumentacije, predloženih dokazov, na katere se dolžnik sklicuje v pritožbi ter po proučitvi njegovih trditev v povezavi z njegovo izpovedbo ocenjuje, da predloženi dokazi ter dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik izpovedal v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ne dajejo podlage za zaključek, da je bila dolžnikova sposobnost razumevanja pomena svojih ravnanj in posledic le-teh ter njegova sposobnost obvladovanja svojih ravnanj tako okrnjena, da o njegovi odgovornosti za nesorazmerno zadolževanje ne bi mogli govoriti. Dolžnik je sicer navedel, da v kazensko-preiskovalnih zadevah zatrjuje, da ni prišteven. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem postopku trdil, da je bil sposoben razumeti pomen svojih ravnanj, vendar pa jih ni mogel obvladovati. Že upoštevaje dolžnikove trditve o njegovi neprištevnosti ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. Ne pove pa, zakaj tega ni mogel storiti brez svoje krivde. Zato njegovega dokaznega predloga ni mogoče upoštevati.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - upravljanje stanovanj - prispevek v rezervni sklad - delitev po solastniških deležih - dejanska etažna lastnina
Po prvem odstavku 458. člena ZPP sodbe sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Okoliščina, da posamezen solastnik v okviru svojega solastnega deleža izključno sam uporablja določen (zaključen) del posameznega dela, in okoliščina, da ta površina morda ne ustreza solastnemu deležu na celotnem posameznem delu, na odločitev ne vpliva. Drugačno obračunavanje bo mogoče, če bodo solastniki posameznega dela spremenili višino svojih solastnih deležev ali če bi iz obstoječega posameznega dela nastali novi posamezni deli.