lastninjenje in privatizacija stanovanj - sklenitev pogodbe - dejanska etažna lastnina - solastniški delež - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev zadeve v novo sojenje - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožniki pravilno poudarjajo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kljub zaključku, da v stavbah obstaja dejanska etažna lastnina, v nadaljevanju višino toženkinih solastninskih deležev na stanovanjih (glede katerih tožniki v tem postopku od nje v skladu z ustreznimi določbami SZ zahtevajo sklenitev prodajnih pogodb) ugotavljalo z ozirom na višino solastninskih deležev, ki naj bi jih slednja imela na parcelah (na katerih prej omenjeni stavbi stojita), prišlo samo s seboj v nasprotje. Z naslonitvijo na te solastniške deleže je namreč ravnalo (kakor to ugotavlja pritožba), kot da bi šlo na parcelah oziroma na njej stoječih stavbah za pravo solastnino. Temu pa (upoštevaje prvenstveno lastne ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju dejanske etažne lastnine) očitno ni tako. Posledično o samostojnih (ločenih) solastninskih deležih na parcelah (zemljiščih) kot takih ni moč govoriti, niti ti ne morejo biti kriterij za ugotavljanje višine solastninskih deležev na samih stanovanjih (posameznih delih).
odstop od pogodbe - naložbeno življenjsko zavarovanje - dolžnost obveščanja
V konkretni pogodbi, katere predmet je blago ali storitev, ki je odvisna od nihanj na finančnih trgih, na katere podjetja nimajo vpliva in ki lahko nastopijo v roku odstopa od pogodbe (43.č člena ZVPot) stranka nima pravice odstopiti od pogodbe o življenjskem zavarovanju, razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna podati informacije o pogojih o možnostih odstopa od pogodbe, saj predmetne pogodbe ni mogoče odpovedati. Sicer pa zavarovalnica ves čas zavarovanja nosi pogodbeni riziko, saj gre za pogodbo, katere predmet zavarovalnega rizika je smrt zavarovanca, že iz tega razloga takšne pogodbe ni mogoče izpodbijati.
stroški kazenskega postopka - stroški priče - stroški za vročanje pisanj - krivdno nastali stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je stroške vročanja sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu v višini 52,26 EUR, ki jih je dosodilo s posebnim sklepom vročevalcu, krivdno povzročila priča, ker ni dvignila sodne pošiljke, o kateri je bila obveščena.
KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2, 83. ZKP-UPB8 člen 511, 511/3.
sodna rehabilitacija - izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za sodno rehabilitacijo obsojenca po členu 83 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 2. točko četrtega odstavka 82. člena KZ-1 in tako svojo odločitev v napadenem sklepu tehtno obrazložilo.
poslovna goljufija - zakonski znaki - goljufiv namen ob sklenitvi posla - opis kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje poslovne goljufije iz člena 228/I KZ-1. Ker v obravnavani zadevi izrek napadene sodbe vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, ki skupaj s konkretnim delom opisa predstavlja celoto, zato ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja kot izhaja iz izreka napadene sodbe zadosti konkretiziran, zato je bila obdolžencu tudi dana možnost učinkovite obrambe. Sicer pa je povedati, da z ostalimi pritožbenimi navedbami, ki jih pritožnica skuša prikazati kot kršitev kazenskega zakona, ko se sklicuje na krivdo obdolženca in opozarja, da se obdolžencu goljufiv namen ne očita pri izvajanju posla, ampak pri sklenitvi posla, graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato se v pritožbi uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP pokaže kot neutemeljena in tudi vsi ostali pritožbeni pomisleki zagovornice, ki gredo v tej smeri, da obdolžencu očitano kaznivo dejanje nima vseh zakonskih znakov, ne morejo biti uspešni.
Nenatančen in dvoumen izrek, da se plačilo odškodnine izvrši v delnicah Republike Slovenije, je popravljen, ker ga je mogoče razumeti na dva načina: - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima kot delniška družba (neizvršljiv izrek, ker Republika Slovenija ni delniška družba); - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima v lasti.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev pravni osebi - poslovni naslov - vročitev s fikcijo - dejanski naslov poslovanja družbe
Sodišče je dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad njim vročalo skladno s tretjim odstavkom 139. člena ZPP, zato ni upoštevna pritožbena trditev, da dolžnik posluje na drugem naslovu in sicer N. 1, saj za vpis tega poslovnega naslova v sodni register očitno dolžnik ni poskrbel. Ker dolžniku na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, predloga upnika in poziva sodišča ni bilo mogoče vročiti, je vročevalec na vratih dne 22. 9. 2006 pustil obvestilo, kje je pisanje in rok petnajstih dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. To dokazujeta vročilnici, pripeti pri red. št. 1 in pri red. št. 7. Po preteku petnajst dni se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena, v obravnavanem primeru torej 7. 10. 2016 (petek), saj v petnajstdnevnem roku dolžnik pisanj (predloga upnika in poziva sodišča) ni dvignil. Navedenih vročilnic kot javnih listin, ki izkazujeta vročitev pisanj s fikcijo, torej dolžnik ni uspel izpodbiti. Zakon pa sodišču ne nalaga, da bi sodno pisanje, namenjeno dolžniku kot pravni osebi, moralo osebno vročati poslovodji le-te, zato je neutemeljena tudi pritožbena graja neosebne vročitve upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka poslovodji dolžnika.
Dolžnik v danem roku iz poziva sodišča ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni podal zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost, zato velja (izpodbojna) zakonska domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. To zakonsko domnevo lahko s pritožbo izpodbija družbenik dolžnika, ki mora predložiti tudi dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik kot družbenik dolžnika pa v pritožbi navaja le, da pri dolžniku stečajni razlogi ne obstajajo, da družba posluje, ima premoženje v obliki nepremičnin, denarnih terjatev ter delovnih sredstev in družba ni prezadolžena in insolventna. Pritožnik pri tem ne postreže z nobenimi konkretnimi podatki, niti ne pove, kolikšne so obveznosti družbe, zato tako nekonkretiziranih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča izključuje možnost določanja pripadajočega zemljišča po drugih določbah ZVEtL (peti odstavek 30. člena ZVEtL) le v primeru, ko je bilo z upravno odločbo vsebinsko in celovito določeno funkcionalno zemljišče. Zato je treba v vsakem primeru posebej preučiti, kaj, oziroma o čem je bilo z upravno odločbo že odločeno. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1.1.2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL. Pravilnost take razlage zakona potrjujejo tudi s tem povezane zakonske spremembe (43. člen ZVEtL-1).
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - razmerje med odvetnikom in stranko
Sodišče o višini stroškov, ki jih mora plačati zastopani svojemu najetemu zagovorniku, ne odloča, ker je to stvar pogodbe med zagovornikom ter pooblastiteljem. V predmetnem postopku odločanja o izrednem pravnem sredstvu, s katerim se ne spreminja dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, se določbe kazenskega postopka, ki odločitev o stroških kazenskega postopka vežejo na izid kazenskega postopka (členi od 95 do 97 ZKP), ne uporabljajo, zato tudi stroški, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med zagovornikom in pooblastiteljem, ne morejo obremenjevati proračuna. Drugače povedano, v predmetnem postopku sodišče obsojenke plačila izdatkov in nagrade zagovornice v nobenem primeru ne more oprostiti, ampak mora stroške zagovornice, ki si jo je sama najela, obsojenka tudi sama plačati.
ZFPPIPP-UPB8 člen 408, 408/2, 408/2-1. KZ-1 člen 87, 87/1.
izvršitev denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti
Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku (1. točka drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pritožniku preostane bodisi, da izrečeno denarno kazen plača in se s tem izogne zaporu (to možnost še vedno ima) ali pa bo ta kazen izvršena na opisan način.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupni upravičenec - izločitveni upnik - iztek roka na soboto
Izpodbijani sklep je zadnji od sklepov v postopku unovčenja stečajne mase, ki je nepremičnina, in je namenjen izvedbi vpisa lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Sodišče ta sklep izda po pravnomočnosti sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in plačilu kupnine. Nič od tega pritožnica v tem postopku ne napada, zato v tej fazi postopka ne more več učinkovito uveljavljati kršitve pravil postopka v fazi prodaje, četudi bi te bile storjene (pa niso bile!).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00005048
URS člen 31, 34. KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 50/1, 50/1-2, 51, 51/1, 300, 300/1, 300/2, 300/3. ZKP člen 10, 10/1, 370, 370/1, 370/1-2, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3, 373, 386. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 22, 22/1.
nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena sodišča - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - dokazna ocena verodostojnosti prič - odmera kazni obsojencu - olajševalne in obteževalne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni - individualizacija kazenske sankcije - kršitev kazenskega zakona - res iudicata - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočna odločba o prekršku
Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1 stori, kdor napada ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, za katero ve, da opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Hujša oblika kaznivega dejanja po drugem odstavku 300. člena KZ-1 je storjena v enaki obliki kot po prvem odstavku, le da se v konkretnem primeru obdolžencema kot izvršitveno ravnanje očita očita napad z grdim ravnanjem. Tretji odstavek 300. člena KZ-1 opredeljuje storitev kaznivega dejanja iz drugega odstavka 300. člena KZ-1 proti več osebam. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1 stori prekršek nasilnega ali drznega vedenja, (med drugim) kdor se vede na drzen, nasilen ali nesramen, žaljiv ali podoben način in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Sodišče prve stopnje je glede na jezikovno razlago določbe pravilno ocenilo, da prvi odstavek 6. člena ZJRM-1 ne sankcionira zgolj pasivnega vedenja posameznika, temveč vključuje aktivno nasilno vedenje, ki povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Ker iz podatkov spisa izhaja, da sta se obdolženca nasilno vedla zoper policiste, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da kot objekt izvršitvenega ravnanja po 1. odstavku 6. člena ZJRM-1, ne izključuje uradne osebe, ki opravlja naloge policije. Prvi odstavek 22. člena ZJRM-1 sankcionira neupoštevanje na kraju samem odrejenih zakonitih ukazov ali odredb uradne osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004481
OZ člen 190, 190/3, 944. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - kaznivo dejanje goljufije - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - neupravičena pridobitev
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Lažnivo prikazovanje načina nastanka zavarovalnega primera je element kaznivega dejanja, zato je sodišče vezano na ugotovitev, da je zavarovalec vedel, da do prometne nesreče ni prišlo na način kot ga je zatrjeval tožeči stranki in da jo je s tem spravil v zmoto. Tak način spravljanja zavarovalnice v zmoto, če ga stori zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec, pa pomeni v smislu določb obligacijskega prava prevaro pri uveljavljanju zavarovalnine, ki je sankcionirana z izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe.
Pravni red s kogentno določbo 944. člena OZ sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta naša na vzrok škode ali na višino škode.
glavna obravnava v kazenskem postopku - potek glavne obravnave - zagovor obdolženca - pravica do obrambe
1. Po stališču pritožbe je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka na način, da je nedopustno poseglo v obdolženkino pravico do obrambe, s tem ko ni dovolilo, da bi na glavni obravnavi dne 25. 1. 2017 podala svoj zagovor kadar bi to želela in sicer po zaslišanju zanjo obremenilnih prič, s poukom, da če ga ne poda takoj, to pravico izgubi. Navedena kršitev ni podana. Po določbi 300. člena ZKP glavna obravnava poteka v tistem redu, ki je določen v tem zakonu, senat pa sme spremeniti določeni red obravnavanja zaradi posebnih okoliščin, zlasti če je veliko obdolžencev, veliko kaznivih dejanj ali če je dokazno gradivo obsežno. Nič od navedenega, kar bi narekovalo spremembo v zakonu določenega reda glavne obravnave, v obravnavani zadevi ni zaslediti.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - upravljanje stanovanj - prispevek v rezervni sklad - delitev po solastniških deležih - dejanska etažna lastnina
Po prvem odstavku 458. člena ZPP sodbe sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Okoliščina, da posamezen solastnik v okviru svojega solastnega deleža izključno sam uporablja določen (zaključen) del posameznega dela, in okoliščina, da ta površina morda ne ustreza solastnemu deležu na celotnem posameznem delu, na odločitev ne vpliva. Drugačno obračunavanje bo mogoče, če bodo solastniki posameznega dela spremenili višino svojih solastnih deležev ali če bi iz obstoječega posameznega dela nastali novi posamezni deli.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007484
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/5.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - kazen zapora - zapor ob koncu tedna - izrek enotne kazni - pravilo asperacije - alternativni način izvršitve kazni zapora
Če bi sodišče prve stopnje sledilo predlogu obsojenčeve zagovornice in združilo obe sicer res istovrstni kazni (zaporna kazen in zaporna kazen, ki se izvrši tako, da bo obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej delal in prebival doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncih tedna, ko mora biti v zavodu), bi posamične kazni iz prejšnjih pravnomočnih sodb izgubile svojo samostojnost. Z izrekom enotne kazni bi sodišče prve stopnje po pravilih o steku in upoštevaje asperacijsko načelo lahko izreklo le zaporno kazen, ki bi bila višja od treh let. S tem pa bi bil presežen limit, določen s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1, in bi tako odpadla formalna podlaga za izvršitev alternativne oblike izvrševanja kazni zapora, ki je bila dogovorjena s sporazumom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00006188
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 425, 458.
izpolnitev denarne obveznosti - odtegnitev sredstev iz računa v izvršbi - spori majhne vrednosti - nezmožnost preizkusa odločbe - protispisnost
Da bi določeno ravnanje dolžnika, ki ima sicer zunanje znake izpolnitvenega ravnanja, pomenilo pravilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, mora iti za ravnanje, ki ga je dolžnik opravil z namenom izpolniti obveznost. V konkretnem primeru odtegnitev sredstev iz računa toženke v postopku prisilne izvršbe te lastnosti nima. Izvršilni naslov, na podlagi katerega je prišlo do odtegljajev, je bil razveljavljen, toženka pa terjatvi tožnice ugovarja in se izpolnitvi obveznosti vseskozi upira.
padec delavca - viličar - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - krivda - skrbnost - izvedenec za varstvo pri delu - imenovanje novega izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Med izvedencema ni bilo sporno, da bi do iztiritve nosilcev vilic prišlo ne glede na to kakšna košara bi bila uporabljena. Vendar, če bi tožena stranka delavcu zagotovila ustrezno košaro, na katero bi bil delavec pripet z varnostnim pasom, bi le-ta, kljub iztiritvi nosilcev, preprečila, da bi košara in delavec padla na tla. Ker tožena stranka tako ni postopala (ni zagotovila ustrezne košare), je jasno, da je ta njena opustitev v vzročni zvezi z nastalo posledico.