obstoj dejanskega delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - denarno povračilo
Da bi tožniku spornega dne zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi poteka časa, bi morala tožena stranka dokazati, da se je projekt digitalizacije pred tem oziroma tedaj zaključil. Ker tega ni trdila in dokazala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je tako pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
Presoja, ali predstavlja predložena listina lastnoročno oporoko, je pravno vprašanje. Ker iz listine ni jasno, kdo je oporoko napisal, podpisa pa sta dva in ker sta na listini podpisana tudi domnevna oporočna dediča, listina ni lastnoročna oporoka po 73. členu ZD.
ZFPPIPP-UPB8 člen 408, 408/2, 408/2-1. KZ-1 člen 87, 87/1.
izvršitev denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti
Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku (1. točka drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pritožniku preostane bodisi, da izrečeno denarno kazen plača in se s tem izogne zaporu (to možnost še vedno ima) ali pa bo ta kazen izvršena na opisan način.
oblika aneksa k pogodbi - forma ad probationem - pasivna stvarna legitimacija - pomanjkljiva trditvena podlaga - stroški postopka - prepoved reformatio in peius
Kljub pozivom tožene stranke na izjasnitev, tožeča stranka trditev, ki bi utemeljevale obstoj pasivne legitimacije tožene stranke za plačilo dodatnih del, ni podala. Sodišče prve stopnje je zato v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZFPPIPP člen 22, 58, 58/1, 58/1-2, 58/1-2(1), 126, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1, 310/3. ZPP člen 343, 343/4.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - izločitveni upnik - izločitvena pravica - prerekana izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - prenehanje izločitvene pravice - zavrženje pritožbe
Izločitvena pravica je bila prijavljena, pritožnik je bil napoten na uveljavitev zahtevka, tožbe pa v roku ni vložil. To pomeni, da je njegova izločitvena pravica prenehala, prenehal pa je tudi njegov stvarnopravni zahtevek za priznanje lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča izključuje možnost določanja pripadajočega zemljišča po drugih določbah ZVEtL (peti odstavek 30. člena ZVEtL) le v primeru, ko je bilo z upravno odločbo vsebinsko in celovito določeno funkcionalno zemljišče. Zato je treba v vsakem primeru posebej preučiti, kaj, oziroma o čem je bilo z upravno odločbo že odločeno. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1.1.2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL. Pravilnost take razlage zakona potrjujejo tudi s tem povezane zakonske spremembe (43. člen ZVEtL-1).
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - upravljanje stanovanj - prispevek v rezervni sklad - delitev po solastniških deležih - dejanska etažna lastnina
Po prvem odstavku 458. člena ZPP sodbe sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Okoliščina, da posamezen solastnik v okviru svojega solastnega deleža izključno sam uporablja določen (zaključen) del posameznega dela, in okoliščina, da ta površina morda ne ustreza solastnemu deležu na celotnem posameznem delu, na odločitev ne vpliva. Drugačno obračunavanje bo mogoče, če bodo solastniki posameznega dela spremenili višino svojih solastnih deležev ali če bi iz obstoječega posameznega dela nastali novi posamezni deli.
izločitveni razlog - prisilna izterjava davčnega dolga iz terjatev dolžnika - ugovor o prerekanju terjatve - prijava izločitvenih pravic - zavrženje pritožbe - sklep o preizkusu terjatev
Pritožnika v tem postopku šele s pritožbo izločata iz stečajne mase premoženje, na katerem je priznana ločitvena pravica upnika, zaradi nepravočasne prijave pa nista vložila ugovora o prerekanju ločitvene pravice. Upnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, nima pravice do prerekanja terjatev (ločitvene pravice) drugih upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev.
Nenatančen in dvoumen izrek, da se plačilo odškodnine izvrši v delnicah Republike Slovenije, je popravljen, ker ga je mogoče razumeti na dva načina: - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima kot delniška družba (neizvršljiv izrek, ker Republika Slovenija ni delniška družba); - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima v lasti.
stroški kazenskega postopka - stroški priče - stroški za vročanje pisanj - krivdno nastali stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je stroške vročanja sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu v višini 52,26 EUR, ki jih je dosodilo s posebnim sklepom vročevalcu, krivdno povzročila priča, ker ni dvignila sodne pošiljke, o kateri je bila obveščena.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupni upravičenec - izločitveni upnik - iztek roka na soboto
Izpodbijani sklep je zadnji od sklepov v postopku unovčenja stečajne mase, ki je nepremičnina, in je namenjen izvedbi vpisa lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Sodišče ta sklep izda po pravnomočnosti sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in plačilu kupnine. Nič od tega pritožnica v tem postopku ne napada, zato v tej fazi postopka ne more več učinkovito uveljavljati kršitve pravil postopka v fazi prodaje, četudi bi te bile storjene (pa niso bile!).
ZFPPIPP člen 103, 401. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - neobrazloženost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica ima prav, ko navaja, da ne iz sklepa ne iz upraviteljevega predloga ne izhaja, zakaj je odmerjeno nadomestilo v najvišji višini, kaj takega ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - pritožba upnika - nepremičnina - hipoteka na nepremičnini - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - prekinitev stečajnega postopka - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - vrstni red poplačila
Vrstni red poplačila iz posebne stečajne mase, ki jo predstavlja sporna nepremičnina, je stvar razdelitve te stečajne mase, ne pa stvar postopka njene prodaje. Res ima ločitveni upnik pravico podati mnenje o predlagani prodaji oziroma soglasje o njej, kadar znaša izhodiščna cena manj kot polovico likvidacijske vrednosti. Vendar pa pritožnik niti ne navaja ničesar konkretnega glede same prodaje - ne glede načina prodaje ne glede izhodiščne cene. Glede tega bi se lahko pritožili tudi drugi upniki, pritožnik pa v zvezi s tem ne navaja ničesar konkretnega.
vpis predznambe - opravičitev predznambe - rok za opravičitev predznambe - dopustnost predloga - izbris predznambe - uporaba računalniške aplikacije elektronske zemljiške knjige
V skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZZK-1 je bil pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo vpisan tudi zadnji dan roka za opravičitev predznambe iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1. Na vpisani datum za opravičitev predznambe je imetnik predznamovane lastninske pravice vezan in morebitna napaka računalniške aplikacije ne more iti v njegovo škodo. Nanj je vezano tudi sodišče pri presoji ali je dopusten izbris predznambe zaradi poteka časa za njeno opravičitev.
Določbe 214. do 219. člena ZKP pred izvedbo hišne preiskave policiji ne nalagajo dolžnosti, da obdolženca pouči po določbi četrtega odstavka 148. člena ZKP.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - razmerje med odvetnikom in stranko
Sodišče o višini stroškov, ki jih mora plačati zastopani svojemu najetemu zagovorniku, ne odloča, ker je to stvar pogodbe med zagovornikom ter pooblastiteljem. V predmetnem postopku odločanja o izrednem pravnem sredstvu, s katerim se ne spreminja dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, se določbe kazenskega postopka, ki odločitev o stroških kazenskega postopka vežejo na izid kazenskega postopka (členi od 95 do 97 ZKP), ne uporabljajo, zato tudi stroški, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med zagovornikom in pooblastiteljem, ne morejo obremenjevati proračuna. Drugače povedano, v predmetnem postopku sodišče obsojenke plačila izdatkov in nagrade zagovornice v nobenem primeru ne more oprostiti, ampak mora stroške zagovornice, ki si jo je sama najela, obsojenka tudi sama plačati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007484
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/5.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - kazen zapora - zapor ob koncu tedna - izrek enotne kazni - pravilo asperacije - alternativni način izvršitve kazni zapora
Če bi sodišče prve stopnje sledilo predlogu obsojenčeve zagovornice in združilo obe sicer res istovrstni kazni (zaporna kazen in zaporna kazen, ki se izvrši tako, da bo obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej delal in prebival doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncih tedna, ko mora biti v zavodu), bi posamične kazni iz prejšnjih pravnomočnih sodb izgubile svojo samostojnost. Z izrekom enotne kazni bi sodišče prve stopnje po pravilih o steku in upoštevaje asperacijsko načelo lahko izreklo le zaporno kazen, ki bi bila višja od treh let. S tem pa bi bil presežen limit, določen s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1, in bi tako odpadla formalna podlaga za izvršitev alternativne oblike izvrševanja kazni zapora, ki je bila dogovorjena s sporazumom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004481
OZ člen 190, 190/3, 944. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - kaznivo dejanje goljufije - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - neupravičena pridobitev
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Lažnivo prikazovanje načina nastanka zavarovalnega primera je element kaznivega dejanja, zato je sodišče vezano na ugotovitev, da je zavarovalec vedel, da do prometne nesreče ni prišlo na način kot ga je zatrjeval tožeči stranki in da jo je s tem spravil v zmoto. Tak način spravljanja zavarovalnice v zmoto, če ga stori zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec, pa pomeni v smislu določb obligacijskega prava prevaro pri uveljavljanju zavarovalnine, ki je sankcionirana z izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe.
Pravni red s kogentno določbo 944. člena OZ sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta naša na vzrok škode ali na višino škode.