CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004481
OZ člen 190, 190/3, 944. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - kaznivo dejanje goljufije - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - neupravičena pridobitev
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Lažnivo prikazovanje načina nastanka zavarovalnega primera je element kaznivega dejanja, zato je sodišče vezano na ugotovitev, da je zavarovalec vedel, da do prometne nesreče ni prišlo na način kot ga je zatrjeval tožeči stranki in da jo je s tem spravil v zmoto. Tak način spravljanja zavarovalnice v zmoto, če ga stori zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec, pa pomeni v smislu določb obligacijskega prava prevaro pri uveljavljanju zavarovalnine, ki je sankcionirana z izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe.
Pravni red s kogentno določbo 944. člena OZ sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta naša na vzrok škode ali na višino škode.
ZFPPIPP-UPB8 člen 408, 408/2, 408/2-1. KZ-1 člen 87, 87/1.
izvršitev denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti
Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku (1. točka drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pritožniku preostane bodisi, da izrečeno denarno kazen plača in se s tem izogne zaporu (to možnost še vedno ima) ali pa bo ta kazen izvršena na opisan način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00005048
URS člen 31, 34. KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 50/1, 50/1-2, 51, 51/1, 300, 300/1, 300/2, 300/3. ZKP člen 10, 10/1, 370, 370/1, 370/1-2, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3, 373, 386. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 22, 22/1.
nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena sodišča - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - dokazna ocena verodostojnosti prič - odmera kazni obsojencu - olajševalne in obteževalne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni - individualizacija kazenske sankcije - kršitev kazenskega zakona - res iudicata - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočna odločba o prekršku
Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1 stori, kdor napada ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, za katero ve, da opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Hujša oblika kaznivega dejanja po drugem odstavku 300. člena KZ-1 je storjena v enaki obliki kot po prvem odstavku, le da se v konkretnem primeru obdolžencema kot izvršitveno ravnanje očita očita napad z grdim ravnanjem. Tretji odstavek 300. člena KZ-1 opredeljuje storitev kaznivega dejanja iz drugega odstavka 300. člena KZ-1 proti več osebam. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1 stori prekršek nasilnega ali drznega vedenja, (med drugim) kdor se vede na drzen, nasilen ali nesramen, žaljiv ali podoben način in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Sodišče prve stopnje je glede na jezikovno razlago določbe pravilno ocenilo, da prvi odstavek 6. člena ZJRM-1 ne sankcionira zgolj pasivnega vedenja posameznika, temveč vključuje aktivno nasilno vedenje, ki povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Ker iz podatkov spisa izhaja, da sta se obdolženca nasilno vedla zoper policiste, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da kot objekt izvršitvenega ravnanja po 1. odstavku 6. člena ZJRM-1, ne izključuje uradne osebe, ki opravlja naloge policije. Prvi odstavek 22. člena ZJRM-1 sankcionira neupoštevanje na kraju samem odrejenih zakonitih ukazov ali odredb uradne osebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007484
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/5.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - kazen zapora - zapor ob koncu tedna - izrek enotne kazni - pravilo asperacije - alternativni način izvršitve kazni zapora
Če bi sodišče prve stopnje sledilo predlogu obsojenčeve zagovornice in združilo obe sicer res istovrstni kazni (zaporna kazen in zaporna kazen, ki se izvrši tako, da bo obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej delal in prebival doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncih tedna, ko mora biti v zavodu), bi posamične kazni iz prejšnjih pravnomočnih sodb izgubile svojo samostojnost. Z izrekom enotne kazni bi sodišče prve stopnje po pravilih o steku in upoštevaje asperacijsko načelo lahko izreklo le zaporno kazen, ki bi bila višja od treh let. S tem pa bi bil presežen limit, določen s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1, in bi tako odpadla formalna podlaga za izvršitev alternativne oblike izvrševanja kazni zapora, ki je bila dogovorjena s sporazumom.
oblika aneksa k pogodbi - forma ad probationem - pasivna stvarna legitimacija - pomanjkljiva trditvena podlaga - stroški postopka - prepoved reformatio in peius
Kljub pozivom tožene stranke na izjasnitev, tožeča stranka trditev, ki bi utemeljevale obstoj pasivne legitimacije tožene stranke za plačilo dodatnih del, ni podala. Sodišče prve stopnje je zato v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupni upravičenec - izločitveni upnik - iztek roka na soboto
Izpodbijani sklep je zadnji od sklepov v postopku unovčenja stečajne mase, ki je nepremičnina, in je namenjen izvedbi vpisa lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Sodišče ta sklep izda po pravnomočnosti sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in plačilu kupnine. Nič od tega pritožnica v tem postopku ne napada, zato v tej fazi postopka ne more več učinkovito uveljavljati kršitve pravil postopka v fazi prodaje, četudi bi te bile storjene (pa niso bile!).
Nenatančen in dvoumen izrek, da se plačilo odškodnine izvrši v delnicah Republike Slovenije, je popravljen, ker ga je mogoče razumeti na dva načina: - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima kot delniška družba (neizvršljiv izrek, ker Republika Slovenija ni delniška družba); - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima v lasti.
sostorilstvo - enoten postopek - objektivna koneksiteta - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka
V skladu z določbami petega in tretjega odstavka 32. člena ZKP se za sostorilce kaznivega dejanja praviloma izvede enoten postopek ter izda ena sama sodba. Po prvem odstavku 33. člena ZKP pa lahko sodišče, ki je pristojno za izvedbo kazenskega postopka po 32. členu ZKP, do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi razlogov smotrnosti odloči, da se postopek o posameznih kaznivih dejanjih ali zoper posamezne obdolžence izloči in dokonča posebej, ali pa odstopi drugemu pristojnemu sodišču. Kot izhaja iz točke 2 obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje odstopilo od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper soobtožena sostorilca, ker je zaključilo, da je dokazni postopek zoper obtoženo M. U. izčrpan, in je v njenem delu zadeva zrela za razsojo, niso pa bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obtoženega O.R., ki iz bolezenskih razlogov v času od 2. 2. do 5. 12. 2016 (razen 5. 12. 2016) ni pristopil na devet razpisanih narokov. Glede na navedeno so tudi po prepričanju sodišča druge stopnje obstajali tehtni razlogi za odstop od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper oba sostorilca.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - razmerje med odvetnikom in stranko
Sodišče o višini stroškov, ki jih mora plačati zastopani svojemu najetemu zagovorniku, ne odloča, ker je to stvar pogodbe med zagovornikom ter pooblastiteljem. V predmetnem postopku odločanja o izrednem pravnem sredstvu, s katerim se ne spreminja dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, se določbe kazenskega postopka, ki odločitev o stroških kazenskega postopka vežejo na izid kazenskega postopka (členi od 95 do 97 ZKP), ne uporabljajo, zato tudi stroški, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med zagovornikom in pooblastiteljem, ne morejo obremenjevati proračuna. Drugače povedano, v predmetnem postopku sodišče obsojenke plačila izdatkov in nagrade zagovornice v nobenem primeru ne more oprostiti, ampak mora stroške zagovornice, ki si jo je sama najela, obsojenka tudi sama plačati.
ZFPPIPP člen 22, 58, 58/1, 58/1-2, 58/1-2(1), 126, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1, 310/3. ZPP člen 343, 343/4.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - izločitveni upnik - izločitvena pravica - prerekana izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - prenehanje izločitvene pravice - zavrženje pritožbe
Izločitvena pravica je bila prijavljena, pritožnik je bil napoten na uveljavitev zahtevka, tožbe pa v roku ni vložil. To pomeni, da je njegova izločitvena pravica prenehala, prenehal pa je tudi njegov stvarnopravni zahtevek za priznanje lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
izločitveni razlog - prisilna izterjava davčnega dolga iz terjatev dolžnika - ugovor o prerekanju terjatve - prijava izločitvenih pravic - zavrženje pritožbe - sklep o preizkusu terjatev
Pritožnika v tem postopku šele s pritožbo izločata iz stečajne mase premoženje, na katerem je priznana ločitvena pravica upnika, zaradi nepravočasne prijave pa nista vložila ugovora o prerekanju ločitvene pravice. Upnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, nima pravice do prerekanja terjatev (ločitvene pravice) drugih upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00006188
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 425, 458.
izpolnitev denarne obveznosti - odtegnitev sredstev iz računa v izvršbi - spori majhne vrednosti - nezmožnost preizkusa odločbe - protispisnost
Da bi določeno ravnanje dolžnika, ki ima sicer zunanje znake izpolnitvenega ravnanja, pomenilo pravilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, mora iti za ravnanje, ki ga je dolžnik opravil z namenom izpolniti obveznost. V konkretnem primeru odtegnitev sredstev iz računa toženke v postopku prisilne izvršbe te lastnosti nima. Izvršilni naslov, na podlagi katerega je prišlo do odtegljajev, je bil razveljavljen, toženka pa terjatvi tožnice ugovarja in se izpolnitvi obveznosti vseskozi upira.
padec delavca - viličar - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - krivda - skrbnost - izvedenec za varstvo pri delu - imenovanje novega izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Med izvedencema ni bilo sporno, da bi do iztiritve nosilcev vilic prišlo ne glede na to kakšna košara bi bila uporabljena. Vendar, če bi tožena stranka delavcu zagotovila ustrezno košaro, na katero bi bil delavec pripet z varnostnim pasom, bi le-ta, kljub iztiritvi nosilcev, preprečila, da bi košara in delavec padla na tla. Ker tožena stranka tako ni postopala (ni zagotovila ustrezne košare), je jasno, da je ta njena opustitev v vzročni zvezi z nastalo posledico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00006776
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. OZ člen 564.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku - delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Premoženje, pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku (odplačna pogodba) v času zakonske oziroma zunajzakonske skupnosti, ne predstavlja vedno skupnega premoženja. Zlasti ne takrat, ko se stroški za preživljanje (npr. stroški oskrbe v domu za ostarele) izplačujejo iz zakončevega posebnega premoženja oziroma tudi takrat, ko preživljanje ne terja njegovih večjih naporov oziroma prispevkov, ali vsaj ne tolikšnih, ki bi vplivali na zmanjšanje primernega prispevka zakonca v življenjsko skupnost z njegovim zakoncem.
vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - lastninjenje kmetijskih zemljišč - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v primeru lastninjenja
V primeru lastninjenja kmetijskih zemljišč po ZSKZ mora temeljiti vpis lastninske pravice, pridobljene v postopku lastninjenja, na ustrezni listini.
Sodna praksa je že oblikovala stališče, da je pojem uporabe vozila običajno povezan z uporabo ter je motorno vozilo v uporabi, če rabi svojemu namenu, to je sicer ne le ob vožnji ali ko je v gibanju, pač pa tudi, če bi bilo npr. v gibanju brez priključenega motorja, kar v konkretnem primeru ni podano, ali uporabljeno v funkciji delovnega stroja - npr. če bi ta stroj deloval, ko bi npr. delovala njegova hidravlika.... V konkretnem primeru pa vozilo ni bilo v običajni funkciji, delavci so se nanj le vzpenjali.
V konkretnem primeru gre za direktno tožbo tretjega, oškodovanca, proti zavarovalnici (965. člen OZ). Podana je obveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode ter zavarovalnica pride v zamudo in s tem obvezo plačati zamudne obresti po splošnih pravilih, ki urejajo odškodninsko obveznost. Zamuda s plačilom je nastopila, ko je toženko tožnik pozval, naj mu škodo plača.
vznemirjanje solastninske pravice - zbor etažnih lastnikov
O poslih upravljanja večstanovanjske hiše odločajo etažni lastniki na zboru etažnih lastnikov, tako določa 34. člen SZ-1. Določajo pa na način, določen v določilih tega zakona do vključno 38. člena. Določba tretjega odstavka 48. člena SZ-1 pa določa, da v večstanovanjskih hišah, kjer določitev upravnika ni obvezna in upravnik ni določen (kot je to v obravnavanem primeru v večstanovanjski hiši na naslovu pravdnih strank), morajo etažni lastniki sami zagotoviti izvrševanje vseh poslov, ki po tem zakonu sodijo v krog opravljanja upravniških storitev. Torej morajo po določbah SZ-1 sprejemati odločitve na zboru etažnih lastnikov na predpisan način (z glasovanjem) ali s podpisovanjem listine na predpisan način v členu 39 SZ-1.