upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu - dolg leasingojemalca - izplačilo škode leasingodajalcu - neplačevanje obrokov leasinga
Izpolnitvena obveznost leasingojemalca zaradi neizpolnjevanja pogodbe se spremeni v odškodninsko. Ta obveznost zapade v plačilo z dnem, ko pogodba zaradi odstopa preneha veljati.
Niso zakrivljeni stroški postopka v smislu petega odstavka 35. člena ZNP tisti stroški postopka, ki nastanejo zaradi potrebnosti postopka s ciljem zagotovitve pravnega varstva predlagatelja, niti stroški, ki nastanejo zaradi upiranja nasprotnega udeleženca predlogu predlagatelja.
izvensodna poravnava - izvršilni postopek - prenehanje terjatve
Izhajajoč iz pritožbenih navedb je izpostaviti, da je bila pred sklenitvijo izvensodne poravnave izvršba že v teku, v času sklenitve in izpolnjevanja le te izvršba ni bila niti odložena, niti ustavljena, zato za samo nadaljevanje izvršbe, v nasprotju s pritožnikovimi navedbami, upnici ni bilo potrebno ničesar storiti. Le v primeru, da bi dolžnik svojo obveznost po izvensodni poravnavi v celoti in predvsem pravočasno izpolnil, so določbe izvensodne poravnave nalagale upnici obveznost, da predlog za izvršbo v predmetni zadevi umakne.
Pri priznanju in odmeri stroškov mora sodišče najprej odločiti o priznanju stroškov (odvetniških storitev in odvetniških stroškov) po OT, nato pa, če odloči, da je stranka upravičena le do povrnitve dela priznanih stroškov glede na dosežen uspeh v pravdi, tako priznane stroške po OT in druge sodne stroške odmeriti glede na dosežen uspeh v pravdi. Tožeča stranka sodišču utemeljeno očita, da je priglašeno vrednost odvetniških storitev dvakrat zmanjšalo na račun uspeha v pravdi.
Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti člen 13, 19.. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 14.. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
vročanje sodnih pisanj - vročanje v tujino - zavrnitev sprejema pisanja - pisanje v tujem jeziku - plačilo predujma za prevod
Listine (torej tudi sodba) se v skladu z določbo 13. člena Uredbe št. 861/2007 vročajo s poštnimi storitvami s potrdilom o prejemu, vključno z datumom prejema, oz. z enim od načinov, določenih v členu 13. ali 14. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: Uredba št. 805/004). Vendar pa je treba v tej zvezi upoštevati tudi uvodno določbo v točki 21 Uredbe št. 805/2004, po kateri se pri vročanju listin (torej tudi sodbe) iz ene države članice v drugo državo članico uporabljajo predvsem pravila o vročanju po Uredbi (ES) št. 1393/2007 (ki je nadomestila Uredbo št. 1348/2000 z dne 29.5.2000) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.11.2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju: Uredba št. 1393/2007).
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - postopek po uradni dolžnosti
V obravnavani zadevi gre za postopek izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ni več postopek o prekršku, ampak postopek, ki se ob prijetju obvestila MP RS (izpisek EKT evidence) uvede po uradni dolžnosti na podlagi določb 202.č člena ZP-1, zato je obveznost storilca, če meni, da je to potrebno (obramba po zagovorniku namreč ni obvezna), da po prejemu sklepa pravočasno najame zagovornika. V obravnavani zadevi storilec tako ni ravnal, saj je najel zagovornika šele 15.9.2017, kar pa je že po poteku roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene III. kategorije invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - zastaranje kazenskega pregona - polnoletnost oškodovanca
V primerih kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, rok za zastaranje kazenskega pregona ni vezan na čas storitve kaznivega dejanja, ampak na oškodovančevo polnoletnost. V razmerju do drugih kaznivih dejanj je to posebnost, ki da ne bi prišlo do kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, mora biti spoštovana.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe delavcu invalidu - drugo ustrezno delo
Komisija je ugotovila, da tožena stranka tožnici, ki zaradi invalidnosti ni zmožna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da zato obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1. Pridobitev mnenja Komisije je sicer pogoj za izdajo tovrstne odpovedi, kar pa ne pomeni, da mora sodišče mnenju nujno slediti. Pravilnost ugotovitev iz tega mnenja (zoper katerega poseben spor ni dopusten) je namreč podvržena sodni presoji v okviru spora iz naslova nezakonitosti odpovedi, ki ga sproži delavec invalid.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka ob nastanku invalidnosti imela na razpolago za tožnico ustrezno delovno mesto, pa ji ga neutemeljeno ni ponudila, sklicujoč se na razloge ekonomske narave, je pravilno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti nezakonita.
ZPIZ-1 člen 36, 37, 47, 55, 193, 399. ZPIZ-2 člen 394, 394/8.
višina pokojnine - odmera starostne pokojnine
Tožnici je bila starostna pokojnina skladno z določbo 394. člena ZPIZ-2 priznana po določbah ZPIZ-1 (ob upoštevanju pogojev starosti in pokojninske dobe določene v 36. členu ZPIZ-1), kar pomeni, da je toženec pravilno pri odmeri pokojnine upošteval določbe ZPIZ-1 ter nadalje izjemo, ki je izrecno določena v osmem odstavku 394. člena ZPIZ-2, torej da se v takih primerih pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki določeni v ZPIZ-2 in da se pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Pokojninsko osnovo je potrebno preračunati z valorizacijskimi količniki na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do pokojnine (v konkretnem primeru na leto 2015) s tem, da je v 35. členu ZPIZ-2 določen postopek določitve teh valorizacijskih količnikov.
ZJU člen 26, 156, 156/5, 156/6.. - člen 5.. ZDSS-1 člen 34, 34/1.. - tarifna številka 7, 7/3, 7/4, 15, 15/4.. - člen 6, 6/4.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom - sprememba sistemizacije - preiskovalno načelo - odločitev o pravdnih stroških
Predlagatelj je v predlogu in kasnejši vlogi navajal le, da je nasprotna udeleženka pri sprejemu akta kršila peti odstavek 156. člena ZJU, ker analiza delovnih opravil in postopkov in bila izdelana. Bistveno je, da peti odstavek 156. člena ZJU takšne analize niti ne navaja, ampak zahteva, da mora biti reorganizaciji priložena obrazložitev, ki vsebuje: cilje reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov, število in strukturo delovnih in število javnih uslužbencev. Vse to pa predlog izpodbijanega akta vsebuje, kar je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo.
ZDSS-1 v prvem odstavku 34. člena res določa, da sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Vendar ta določba ne razbremenjuje strank njihovega materialnega in procesnega dokaznega bremena. Tveganje svoje pravdne pasivnosti nosi vsaka stranka sama. Ker predlagatelj določenih dejstev ni izpostavil za sporne, jih sodišču sploh ni potrebno ugotavljati, kaj šele, da bi za njihovo ugotovitev izvajalo dokaze po uradni dolžnosti.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 41, 42, 396, 396/1, 396/3.
I. kategorija invalidnosti
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje pravice od invalidske pokojnine.
trpinčenje na delovnem mestu - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu
Pomočnik direktorja ni imel namena prizadeti tožnikovo dostojanstvo, niti ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje, temveč je z izjavo želel razmejiti med delovno in sindikalno vsebino sestanka, kar pomeni, da ni bila kršena prepoved nadlegovanja v smislu določb 7. člena ZDR-1 in 15.a člena ZJU. Ne gre niti za trpinčenje, saj vedenje pomočnika direktorja, za katerega je bilo v postopku pri delodajalcu sicer ugotovljeno, da je bilo v povezavi z osebno okoliščino nezaželeno, ni ponavljajoče se ali sistematično. Enkraten dogodek (ali pa dva takšna dogodka) ne more(ta) predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Tožnikovo subjektivno dojemanje ravnanja delavcev tožene stranke kot trpinčenja na delu ni relevantno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006937
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 179.. OZ člen 131.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - vmesna sodba
Tožnik je zoper toženo stranko vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Zaposlen je bil na delovnem mestu bančni komercialist IV v poslovalnici, kjer je v spornem obdobju postala vodja E.E., ki je nad tožnikom začela izvajati trpinčenje na delovnem mestu (ni mu omogočila koriščenja odmora za malico, želela se ga je znebiti, zato je bil tožnik premeščen v drugo poslovalnico...). Sodišče prve stopnje je praviolno ugotovilo, da ima ravnanje tožnikove neposredno nadrejene vse znake trpinčenja na delovnem mestu, ki ga opredeljuje in prepoveduje 7. člen ZDR-1 v 4. odstavku, tožena stranka kot delodajalec pa ima po 47. členu ZDR-1 dolžnost varovanja delavčevega dostojanstva pri delu. Zato je tožberni zahtevek po temelju utemeljen.
trajanje začasne odredbe - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Ob ugotovitvi, da je veljavnost izdane začasne odredbe potekla, po podatkih spisa pa upnik tudi ni predlagal njenega podaljšanja, je izpolnjen zakonski dejanski stan, ki sodišču v skladu s prej citiranim prvim odstavkom 278. člena ZIZ narekuje ustavitev predmetnega postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00004822
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3, 7. ZPP člen 17, 18. ZMZPP člen 68.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča - uporaba prava EU - Bruseljska uredba IIa - spor iz družinskih razmerij - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - pristojnost tujega sodišča
Za izrek o nepristojnosti po Uredbi Bruselj IIa ne zadošča, da sodišče ugotovi, da po 3. členu Uredbe ni pristojno. Ugotoviti mora tudi, ali in katero sodišče je pristojno. Če namreč ni pristojno drugo sodišče države članice, se za določanje pristojnosti uporabi nacionalno pravo (v tem primeru ZMZPP), kar lahko ponovno vodi do pristojnosti slovenskega sodišča.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - procesno trditveno in dokazno breme
Stališče pritožnice, da je s tem, ko je v ugovoru zoper sklep o izvršbi ter v prvi in drugi pripravljalni vlogi predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke, izrazila zahtevo, da se v zadevi razpiše glavna obravnava (in bi jo zato sodišče prve stopnje v moralo izvesti), je zmotno. V strokovni literaturi in sodni praksi je namreč že uveljavljeno stališče, da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (kot je npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Sodišče prve stopnje zato zgolj zaradi podanega dokaznega predloga za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke ni bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo.