KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00006960
URS člen 36. ZKP-UPB4 člen 214, 214/1.
nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - utemeljitev predloga - oprostilna sodba
Dejstva in okoliščine, s katerimi se v predlogu za izdajo odredbe o hišni preiskavi utemeljuje standard utemeljenih razlogov za sum, morajo v v celoti ustrezati resničnosti, saj preiskovalni sodnik glede na naravo postopka nima možnosti, da bi jih še pred izdajo odredbe o hišni preiskavi, lahko preveril. Ker se je ob naknadni presoji pogojev za izdajo odredbe, na glavni obravnavi izkazalo, da navedbe policistov v določenem, a pomembnem delu ne ustrezajo resnici, je podan utemeljen dvom v verodostojnost celotnega predloga policije za izdajo odredbe za hišno preiskavo. Zato je z izdajo odredbe in izvedbe hišne preiskave pri obdolžencu šlo za kršitev človekove pravice do zasebnosti po 2.odst.36.čl. Ustave RS, zaradi česar so ob hišni preiskavi dobljeni dokazi, nezakoniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog nesposobnosti
Z vidika zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je ključna ugotovitev, da je bilo tožnikovo delo dejansko prerazporejeno na druge zaposlene.
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme v tem sporu, je morala za dokaz utemeljenosti odpovednega poslovnega razloga dokazati, da je dela, ki jih je tožnik opravljal na delovnem mestu vodja oddelkov, v resnici prerazporedila na drugi dve vodji. Glede na navedeno ni bistveno, ali potreba po teh delih pri toženi stranki še vedno obstoji, jih pa opravljajo drugi zaposleni.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 224/2-1, 389, 399, 399/4, 399/4-3.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obseg stečajne mase - poslovni delež
Tudi poslovni delež, katerega lastnik je dolžnik v postopku osebnega stečaja, spada v stečajno maso. Višina vrednosti poslovnega deleža je odvisna od vrednosti družbe.
S tem, ko je dolžnica garažo, katere lastnica je bila, vložila v svojo družbo, je le spremenila obliko svojega premoženja. Za vrednost garaže je zmanjšala svoje osebno premoženje in istočasno za isto vrednost povečala premoženje družbe, v kateri je imela 100 % poslovni delež.
trajanje začasne odredbe - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Ob ugotovitvi, da je veljavnost izdane začasne odredbe potekla, po podatkih spisa pa upnik tudi ni predlagal njenega podaljšanja, je izpolnjen zakonski dejanski stan, ki sodišču v skladu s prej citiranim prvim odstavkom 278. člena ZIZ narekuje ustavitev predmetnega postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je podan tudi drug pogoj za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delavec in delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Dejstvo, da tožeča stranka najmanj pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila tožene stranke, ter je s tem podana kršitev iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nima za posledico, da toženi stranki ni treba dokazovati tudi tega pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
V obravnavani zadevi gre za primer, ko so pristojni organi (policija, tožilstvo) države Republike Češke v postopku zoper drugo ovadeno osebo (poljskega voznika) le vsebinsko presojali zadevo in niso začeli kazenskega pregona zoper zahtevano osebo, ampak zoper poljskega voznika, zato je bil ta kazenski postopek odstopljen Republiki Poljski (ker je bil tudi oškodovanec, ki je v obravnavani prometni nesreči umrl, poljski državljan). Glede na navedeno ne gre za uporabo načela ne bis in idem (podobno situacijo je obravnavalo sodišče Evropske unije v zadevi C-491/07 proti V. T., sodba sodišča z dne 22.12.2008).
Na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti je toženec pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine, saj tožnik ne izpolnjuje pogoja, določenega v 4. alineji 41. člena ZPIZ-2. Tožnik namreč še ni dopolnil starost 65 let, da mu iz tega razloga ne bi bila zagotovljena ustrezna zaposlitev glede na ugotovljeno preostalo delovno zmožnost in da bi kot invalid III. kategorije invalidnosti pri starosti 65 let pridobil pravico do invalidske pokojnine.
Vendar pa tožnik tudi, če bi pogoje, določene v 4. alineji 41. člena ZPIZ-2 izpolnjeval in tudi če bi bila pri njem ugotovljena popolna nezmožnost za delo in I. kategorija invalidnosti, da bi šlo za stanje iz 1. alineje 41. člena ZPIZ-2, pravice do invalidske pokojnine ne more pridobiti. Ker je pri tožniku invalidnost nedvomno podana zaradi posledic bolezni, mora tožnik v skladu z določbo 42. člena ZPIZ-2 za priznanje pravic iz naslova invalidnosti ob nastanku invalidnosti izpolnjevati tudi pogoje pokojninske dobe (gostota pokojninske dobe) in sicer mora pokojninska doba znašati najmanj eno tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti.
ZPP-UPB3 člen 8, 355, 362. OZ-UPB1 člen 112, 427, 427/5, 432, 778.
dopolnitev dokaznega postopka - obravnava pred drugostopenjskim sodiščem - pasivna legitimacija - pogodba o pristopu k dolgu - prenos pogodbe - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - razpravno načelo - pristop k dolgu
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo ponujajo stranke, vezano pa je na njihove navedbe. Glede na izrecne navedbe tožeče stranke, da nikoli ni soglašala, da bi tožena stranka vstopila v razmerje ali prevzela dolg namesto E. d.o.o., niso izpolnjeni pogoji niti za prenos pogodbe1 (112. člen OZ) niti za prevzem dolga (427. člen OZ). V obeh primerih je namreč potrebna privolitev upnika, da v razmerje namesto prvotnega dolžnika stopi nov dolžnik, torej privolitev tožeče stranke. Ker te privolitve po navedbah tožeče stranke ni bilo, bi lahko govorili kvečjemu o prevzemu izpolnitve (peti odstavek 427. člena OZ) ali o pristopu k dolgu (432. člen OZ).
In to ne glede na drugačno odločitev v zadevi III Ips 142/2015, v kateri je bila tožena druga stranka. Sodišče je namreč vezano na navedbe, podane znotraj postopka, poleg tega pa sodba III Ips 142/2015 v nobenem primeru ne učinkuje zoper toženo stranko v tej pravdi.
Pri pristopu k dolgu pa gre za pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika, pri čemer stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. V tem primeru upnik ima zahtevek tudi nasproti pristopniku k dolgu, vendar le za dolg, h kateremu je ta pristopil.
Dejansko stanje v zvezi s tem v postopku na prvi stopnji ni bilo razčiščeno in je bilo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja dopolniti dokazni postopek (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato izvedlo pritožbeno obravnavo, na kateri je dodatno zaslišalo zakonita zastopnika obeh strank.
ZIZ člen 272, 272/2.. ZDSS-1 člen 70.. ZPIZ-2 člen 43.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - invalidnost
Terjatev tožnika v tem socialnem sporu se veže na izdani odločbi tožene stranke, tožnik v tožbi zatrjuje, da pri njemu ni podana invalidnost. Prvostopenjsko sodišče pri presoji terjatve pravilno izhaja iz definicije invalidnosti, kakor je ta opredeljena v 43. členu ZPIZ-2. Invalidnost ne pomeni neke pravice, temveč gre za pravno dejstvo, na katero pa so vezane pravice, med drugim tudi pravica do premestitve. Kakšni so pogoji za pridobitev pravice do premestitve določa 81. člen. V zvezi s tem je prvostopenjsko sodišče pravilno izhajalo iz definicije invalidnosti, kategorije invalidnosti in ugotavljanja delovne zmožnosti tožnika za svoj poklic.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v sedanji fazi sodnega postopka več okoliščin takih, ki govorijo v prid pravilnosti izdanih odločb o invalidnosti tožnika in potrebnih stvarnih razbremenitvah, kot pa okoliščin, ki temu nasprotujejo.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku upoštevalo, da naloge, ki so predmet spornih dogovorov, ne sodijo med naloge delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Te naloge torej predstavljajo povečan obseg dela (ki ga tožnik opravlja znotraj polnega delovnega časa), tako da je tožnik do izplačila dodatka upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da je te naloge v posameznem mesecu opravljal. Obseg teh opravljenih nalog torej ne vpliva na upravičenost do dodatka, vpliva pa na njegovo višino.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 55, 55/1.
izvršljiv notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - pravni interes za vložitev tožbe - zapadlost terjatve
V obravnavani zadevi je zapadlost terjatve, ki jo s tožbo uveljavlja tožeča stranka, vsekakor odvisna od poteka roka, ki je v omenjenem notarskem zapisu jasno določen oziroma opredeljen. Zato lahko izvršilno sodišče v izvršilnem postopku (če bi bil podan ugovor v tej smeri) v skladu z določbo prvega odstavka 55. člena ZIZ odloča, katere mesečne najemnine (v času od sklenitve pogodbe do prenehanja najema) niso bile plačane (oziroma niso bile v celoti plačane) ter kdaj je nastopila zamuda s plačilom in s tem povezana pravica do uveljavljanja zakonskih zamudnih obresti. Tožeča stranka glede terjatve, ki jo uveljavlja s predmetno tožbo, torej že razpolaga z izvršilnim naslovom (izvršljivim notarskim zapisom), zato nima pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka za isto terjatev. Hkrati pa je izvršljivi notarski zapis izvršilni naslov, ki ima iste pravne učinke kot sodna poravnava.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bilo zakonitega razloga. Pravilno je upoštevalo podlago iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, ki kot eno od izjem, ko se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, določa pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, ter podlago iz 17. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, ki določa, da se za projektno delo šteje (le tisti) delovni proces, v katerem se izvajajo naloge oziroma programi z določenim ciljem, ki niso del trajnega opravljanja dejavnosti. Na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka tožnico zaposlila z namenom povečati prodajo določenih izdelkov za 40 %, prodaja in trženje teh izdelkov pa sodita v okvir redne dejavnosti tožene stranke, je sodišče prve stopnje naredilo pravilen zaključek, da tožnica pri toženi stranki ni izvajala projektno organiziranega dela.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005855
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153.
krivdna ali objektivna odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno nasprotuje ugotovitvam sodišča glede ugotovljenega temelja njene odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku za nastalo škodo odgovorna tako krivdno (prvi odstavek 131. člena OZ) kot objektivno (drugi odstavek 131. člena OZ). Objektivno odgovornost je utemeljilo s sklicevanjem na nevarno dejavnost (150. člen OZ), krivdno pa s ključno ugotovitvijo, da je do nesreče pri delu prišlo zaradi pomanjkljive organizacije del z vidika zagotavljanja varnosti pri delu, za kar je bila odgovorna (tudi) tožena stranka.
ponovna odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - prekluzivni rok
Upoštevaje, da je bila odločba Ustavnega sodišča RS v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno odmero pokojnine. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da zahtev vloženih po izteku navedenega roka ni dovoljeno obravnavati po vsebini. Ker se je 60-dnevni rok iz tretjega odstavka ustavne odločbe iztekel 29. 6. 2015, so zahteve, ki so bile vložene po tem datumu, vložene prepozno.
pogodba o naročilu avtorskega dela - računalniški program - avtorsko delo - materialne avtorske pravice - vsebinske omejitve avtorskih pravic - pravica do distribuiranja, predelave in reproduciranja avtorskega dela - uporaba računalniškega programa
Pritožnik ne nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da sporni posegi spadajo v okvir upravičenj iz 114. člena ZASP. Prav tako za pritožnika ni sporno, da je bila tožena stranka zakonita oziroma upravičena uporabnica računalniškega programa ADP. To pa (v odsotnosti drugačnega pogodbena dogovora) pomeni, da je imela tožena stranka neposredno na podlagi zakona upravičenja, ki jih določa 114. člen ZASP.
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ZPIZ-1 ni bil v skladu z Ustavo RS (I. točka izreka), ker ni zagotavljal tako imenovane neprave obnove postopka. Toženemu zavodu je odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oz. uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92 (II. točka izreka). Hkrati je zavarovancem oz. uživalcem pokojnine, za katere revizija podatkov ni bila opravljena, omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Ur. l. RS, zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile plačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (III. točka izreka). Citirana odločba US je bila objavljena v Ur. l. RS 30. 4. 2015. 60-dnevni rok se je tako iztekel 29. 6. 2015. Navedeni rok je materialno prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebiti ponovno, višjo odmero pokojnine.
postopek za izročitev obdolženca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev - obstoj utemeljenega suma - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Prezidij M. mestnega sodišča je sklep o odreditvi pripora razveljavil zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o kazenskem postopku (R.), ker sodišče v izreku sklepa ni navedlo podatka o trajanju pripora zoper obdolženca, niti od katerega trenutka dalje začne teči ta rok. Čeprav je torej sklep o odreditvi pripora zoper obdolženca bil razveljavljen zaradi bistvenih kršitev postopka in ne neposredno zaradi napačne presoje o obstoju utemeljenega suma oziroma izpolnjevanju pogojev v skladu z ZKP R. za odreditev pripora je potrebno upoštevati, da je edina sodna odločba, na katero je prvostopenjsko sodišče v bistvenem delu oprlo svojo presojo o izkazanosti utemeljenega suma storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, razveljavljena in torej neobstoječa. To vzbuja precejšen dvom o pravilnosti ugotovitve odločilnih dejstev za sprejem izpodbijane odločitve, in sicer glede obstoja utemeljenega suma, zlasti ker je v sklepu prezidija M. mestnega sodišča navedeno, da bo moralo prvostopenjsko sodišče ob ponovnem odločanju o odreditvi pripora zoper obdolženca preveriti in upoštevati tudi druge navedbe iz zahteve za varstvo zakonitosti. To pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da se lahko v ponovljenem postopku ponovno izpostavi tudi vprašanje izpolnjevanja drugih pogojev za odreditev pripora zoper obdolženca s tem pa tudi vprašanje obstoja zadostnih dokazov za utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja, ki se ga očita obdolžencu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - odsotnost z dela
Ker je bil tožniku razpored dela že predhodno znan, ga poslovodkinja ni bila dolžna opominjati, da mora priti na delo. Izostanek njenega opomina ne more privesti do zaključka, da je izostanek z dela opravičljiv oziroma, da tožnikova malomarnost ni podana.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo odsotnost z dela pravilno kvalificiralo kot kršitev obveznosti opravljanja dela po 33. členu ZDR-1 in 43. členu Kolektivne pogodbe A. d. d. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zakonitost izpodbijane odpovedi iz razloga po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 (kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja).
denarno nadomestilo za brezposelnost - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je z odpravo odločbe po določbah ZUP z dne 22. 2. 2013 glede denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanega tožencu za obdobje od 1. 2. 2013 do 30. 4. 2013 odpadla pravna podlaga za njegovo izplačilo. S tem je bil izpolnjen dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 140. člena ZUTD, ki ureja možnost direktnega vračila izplačanih denarnih nadomestil.