OZ člen 9, 366, 367, 367/1, 421, 421/1. ZFPPIPP člen 440. ZPP člen 81, 81/5.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zastaranje - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - umaknjena, zavržena ali zavrnjena tožba - tožba, zavržena zaradi nepristojnosti - izbris pravne osebe iz sodnega registra - prevzem terjatve - odstop terjatve (cesija) - pobot - trditvena podlaga - dokazno breme
Tožnica je tožbo vložila znotraj trimesečnega roka od pravnomočnega sklepa, s katerim je bila tožba zaradi izbrisa odstopnice zavržena, zato se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvotnim postopkom in torej zastaralni rok ni potekel. Ni mogoče slediti pritožniku, da tožnica kot prevzemnica terjatve ne more uveljavljati pretrganja zastaranja, ki je nastalo z vložitvijo predloga za izvršbo odstopnika. S prevzemom terjatve je namreč vstopila v njegov pravni položaj in pridobila nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik (prvi odstavek 421. člena OZ). Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zastaranja, ki sankcionira pasivnost upnika in s tem varuje pravno varnost. V obravnavani zadevi, ko je upnik pred odstopom terjatve pravočasno sprožil postopek za izterjavo, nato o odstopu terjatve obvestil dolžnika, prevzemnik pa je poskušal nadaljevati postopek namesto odstopnika, kar mu prav zaradi dolžnikovega nesoglasja ni uspelo, o pasivnosti pri izterjavi terjatve ni mogoče govoriti. Drži sicer, da bi v danem primeru ob prevzemu terjatve prevzemnik še lahko sam vložil novo tožbo v triletnem zastaralnem roku, vendar bi bila situacija lahko tudi drugačna in bi bil ta rok zamujen. Nedosledno bi bilo, če bi upravičenec izgubil svoje pravice tudi v primeru, kadar bi želel uveljavljati zahtevek, pa ga ne bi mogel zaradi okoliščin, ki niso na njegovi strani, kar velja tudi za prenehanje pravne subjektivitete odstopnika. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ugovor zastaranja ni utemeljen.
solastninski delež - višina solastninskih deležev - pomotni vpis - elektronska zemljiška knjiga - zemljiška knjiga - izbrisna tožba
Napake, do katerih je prišlo pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v novo zbirko informacijskega sistema elektronske zemljiške knjige, se odpravljajo po določbah ZZK-1 o pomotnih vpisih (200. člen ZZK-1).
odškodninska odgovornost - grožnja drugi osebi - poseg v osebnostne pravice posameznika - več oškodovancev - stanje nerazsodnosti v času škodnega dogodka - obsodilna kazenska sodba - vezanost na obsodilno kazensko sodbo - nastanek škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje - prosti preudarek - določitev višine odškodnine po prostem preudarku
Kadar identično dejansko stanje obravnavata tako pravdno kot kazensko sodišče, je pravdno sodišče v skladu s 14. členom ZPP vezano na ugotovitve o vseh konstitutivnih elementih kaznivega dejanja, torej na ugotovitve o protipravnosti, obstoju vzročne zveze, nastanku prepovedane posledice ter storilčevi krivdi. Sodišče prve stopnje je bilo tako vezano na ugotovitve kazenskega sodišča, da je toženec resno zagrozil prvemu tožniku. Ostali trije tožniki svoje odškodninske terjatve niso utemeljevali z drugim dogodkom, ki bi se zgodil istega dne, temveč so navajali, da je v istem dogodku škoda nastala tudi njim, saj so bili pri dogajanju prisotni in so se ravno zaradi toženčevih groženj, izrečenih prvemu tožniku, ustrašili za lastno varnost. Škoda (strah zaradi lastne ogroženosti) je torej vsem nastala iz istega toženčevega ravnanja, ki ga po naravi stvari ni mogoče presojati različno v razmerju do posameznih oškodovancev.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke ugotavljalo, kakšen vpliv je imelo toženčevo ravnanje na mladoletna otroka (v času dogodka stara 4 in 6 let) in ali je privedlo do porušenja njunega duševnega ravnovesja.
Grožnje in vznemirjanja toženca so se večkrat ponavljale, zaradi česar ni bilo mogoče jasno razmejiti škode, ki jo je posamezen tožnik utrpel zgolj zaradi tožnikovega ravnanja 6. 7. 2013. Tako je v skladu s 216. členom ZPP odškodnino tožnikom odmerilo po prostem preudarku.
ZOZP člen 41. OZ člen 365. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja - nezavarovano vozilo - pravica do izjave - lastnik vozila - povzročitelj prometne nesreče - splošni zastaralni rok - pretrganje zastaranja s tožbo
Pravno podlago regresnega zahtevka Slovenskega zavarovalnega združenja predstavljajo določbe 41. člena ZOZP in ne določbe OZ o subrogaciji, torej prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico. Zato ne pride v poštev določba šestega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določbe OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnega združenja zato velja splošni petletni zastaralni rok.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - res iudicata kot procesna ovira - identiteta spora - identiteta tožbenega zahtevka - subjektivna istovetnost tožbenega zahtevka - objektivna istovetnost tožbenega zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija - meje pravnomočnosti - nova dejanska podlaga - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - predlog za izvršbo na podlagi priložene menice - nasprotna izvršba - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti
Obseg pravnomočnosti sodbe se presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Za ugotovitev identičnosti sporov so torej odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga ter njuna medsebojna primerjava. V dejansko podlago sodbe spada vse, kar so stranke navedle za utemeljitev zahtevka.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje glede ugotavljanja identitete tožbenega zahtevka ukvarjalo zgolj s presojo identitete tožbenega zahtevka z vidika presojane pravne podlage zahtevka, spregledalo pa je, da tožeča stranka v sedaj obravnavani tožbi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na historičnem dogodku, ki je drugačen kot historični dogodek, ki je zaobsežen s pravnomočno sodbo IX Pg 724/2014.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvajanje dokazov
Izostanek izrecne zavrnitve predlaganih dokazov še ne pomeni, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, kar bi utemeljevalo obstoj kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zadostuje, da so razlogi vključeni v ostale razloge sklepa. Ker za izdajo začasne odredbe zadostuje verjeten obstoj zahtevka, tudi ni podana kršitev pravice do izvajanja dokazov že zgolj zato, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, četudi se ti nanašajo na odločilna dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010496
KZ-1 člen 186, 186/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravilnost dokazne ocene - dovoljenost dokaznega sredstva - kršitev kazenskega zakona
Zgolj zaradi navedbe policista, ko je najprej povedal, da ve, kdo je podal prijavo, nato pa je povedal, da se te osebe ne spomni, podatki spisa pa potrjujejo, da je šlo za anonimno osebo, obdolžencu ni bila kršena pravica do obrambe, ker te osebe ni mogel zaslišati. Ne gre za pričo, ki bi obdolženca s svojo izpovedbo obremenjevala, da je storil kaznivo dejanje, temveč zgolj za osebo kot vir podatka, da na določenem območju verjetno raste konoplja, torej le za pridobitev informacije, ki so jo policisti preizkusili s pregledom terena in nato z opazovalno službo.
postopek osebnega stečaja - skrajšanje preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - zdravstveno stanje - obstoj stečajne mase
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predloženega zdravniškega potrdila izhaja, da ima dolžnik zdravstvene težave že od leta 2011, da od takrat dalje prihaja do prilagoditve zdravil ter da tako o spremenjenih okoliščinah v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004188
OZ člen 587. ZPP člen 454, 454/2.
pogodba o najemu - vzdrževanje - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spletna stran - najemnina - vzdrževalnina
V sporih majhne vrednosti lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tudi z razlago določb 3.2 in 3.4. člena pogodbe o najemu spletne trgovine. Iz njiju je razbralo, da se pogodba o najemu spletne strani zaključi, ko izvajalec izdela spletno trgovino in ko se zaključi vzdrževanje spletne trgovine, kar ureja ločena vzdrževalna pogodba. S pogodbo o najemu spletne trgovine tako vezava za 2 leti dejansko ni bila določena. Najemnina je bila vezana na vzdrževanje, ki je urejeno s posebno pogodbo (pogodbo o vzdrževanju spletne trgovine). Pogodbi sta torej res bili povezani, a povem drugače kot to razlaga tožena stranka. Iz njiju ne izhaja, da bi bilo vzdrževanje spletne trgovine mogoče le dokler bo trajal njen najem, ampak, prav nasprotno, da pogodba o najemu velja, dokler velja pogodba o vzdrževanju. Dejstvo, da je bila pogodba o vzdrževanju sklenjena kasneje in da se je tožena stranka z njo vezala za 2 leti, tako pomeni, da je bila do zaključka tega obdobja dolžna plačevati vzdrževalnino. V nasprotju s pritožbenim mnenjem torej to pomeni, da se je zamaknil rok trajanja vzdrževanja posledično pa tudi najema spletne trgovine. Dejstvo, da je toženec za vzdrževanje spletne strani plačeval že pred tem, tega ne more spremeniti
ZPP člen 108, 180, 181, 274, 285, 309, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 23, 26, 156.
nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - predlog za poravnavo - pravdna sposobnost - popolnost tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic
Vprašanja obstoja protipravnosti ravnanja toženih strank, kršitve tožnikovih pravic, obstoja škode in solidarne odgovornosti, niso nič drugega kot vprašanja obstoja predpostavk odškodninske obveznosti države po 26. členu Ustave Republike Slovenije. Ugotovitve posameznih predpostavk pravnega razmerja pa z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati. Vložena tožba ima naravo ugotovitvene tožbe tudi v tistem delu 2. točke tožbenega predloga, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da sta toženi stranki dolžni nadomestiti izgubo. Pravnega interesa za takšno ugotovitveno tožbo pa ni, kadar lahko stranka isti cilj (nadomestitev izgube), doseže z dajatveno tožbo, tako kot v tem primeru, ko se ugotovitev obstoja dolžnosti plačila nadomestila pokriva z zahtevkom za njegovo plačilo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrglo tudi tisti del tožbe, s katerim je tožnik zahteval pravico, da uveljavlja odškodninski zahtevek, ko postane pravdno sposoben. Procesno upravičenje kot takšno namreč sploh ne more biti predmet zahtevka.
Procesne predpostavke kot okoliščine, ki lahko preprečijo, da bi sodišče vsebinsko obravnavalo zadevo, sicer res pomenijo omejitev pravice do sodnega varstva, vendar je Ustavno sodišče Republike Slovenije večkrat pojasnilo, da zahteva po pravnem interesu in stališče, da pravni interes ni podan, v primeru, če stranka že ima kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, nista v nasprotju z ustavnimi pravicami. Končno pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije ne pomeni, da ima kdorkoli pravico od sodišča zahtevati karkoli. Po tej določbi ima vsakdo le pravico, da bo sodišče odločalo o njegovih pravicah in dolžnostih.
izvršba na nepremičnine - predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - razlogi, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo - načelo sorazmernosti - sorazmernost ukrepa - prepoved čezmernih posegov v dolžnikovo premoženje
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko dolžnik zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe na nepremičnine, vloži ugovor le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo izvršbe (smiselna uporaba 53. v zvezi s 34. členom ZIZ), vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje že pri odločanju o predlogu upnika z dne 16. 3. 2017 in nato pri odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017 opraviti tudi presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnini dolžnika, ki naj bi bili njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004406
OZ člen 131, 131/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 294, 294/7. ZGD člen 258. ZZavar člen 51, 51/2. ZPP člen 212, 236a, 236a/6, 254, 254/3.
družba za vzajemno zavarovanje - odškodninska odgovornost uprave - elementi odškodninske odgovornosti - zadostnost trditvene podlage - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - škoda - pomen dokazov - materialno procesno vodstvo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - predpravdno izvedensko mnenje - nesubstanciran dokazni predlog - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - pisna izjava priče - informativni dokaz
Ena od temeljnih razlik med materialnim in procesnim dokaznim oziroma trditvenim bremenom je v tem, da materialno breme ves čas postopka nosi ista stranka (je stabilno), medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je med drugim odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
Nasprotni dokaz bo uspešen že, če bo skupni uspeh dokazovanja pod nivojem zahtevanega dokaznega standarda.
Na tožeči stranki je bilo, da zatrdi in dokaže, da so boljši (cenejši) ponudniki zadevnih storitev v kritičnem času obstajali, torej da bi bilo tudi realno, ne le teoretično, mogoče doseči nižjo ceno. Pri pravilu poslovne presoje namreč ni mogoče izhajati iz idealnega sveta, kjer bi obstajala množica ponudnikov, ki bi bili pripravljeni opraviti specifične storitve po ugodnejših cenah od tistih, ki jih je plačala tožeča stranka, pač pa je potrebno presojati ex ante v trenutku poslovne odločitve, ali so tedaj konkretno obstajali ponudniki zadevnih storitev, ki so bili pripravljeni te storitve opraviti po nižjih cenah.
Sklicevanje na vsebino drugih listin in dokumentov kot na lastne navedbe povzroča tako pri sodišču kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditvene podlage. Zato mora biti pristop k dovolitvi sklicevanja na priloge tožbe kot lastne navedbe stranke restriktiven. Ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v obširni dokumentaciji iskalo in izluščilo, katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu.
Zgolj nestrinjanje tožeče stranke s posameznimi ugotovitvami izvedenca, ob odsotnosti okoliščin iz tretjega odstavka 254. člena ZPP, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca.
Dokazi ne morejo služiti temu, da stranke izvedo kakšne trditve naj sploh postavijo, zato se priče ne zaslišujejo v informativne namene. Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena ZPP, po kateri mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004662
ZIZ člen 272.
določitev najemnika neprofitnega stanovanja - začasna odredba v nepravdnem postopku - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Neporavnane najemnine ne morejo biti razlog, ki bi utemeljeval izdajo predlagane začasne odredbe v postopku določitve najemnika neprofitnega stanovanja, in izkazoval željo nasprotnega udeleženca po prekinitvi najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je nasprotni udeleženec do izdaje začasne odredbe del dolga že poravnal. Predlagateljica, ki je v najemni pogodbi navedena kot uporabnica stanovanja, pa ima prav tako možnost, da nevarnost odvrne s plačilom najemnine iz lastnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MATIČNE KNJIGE - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004262
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-15, 350, 350/2. ZNP člen 37, 118, 119. SPZ člen 41, 65, 70. ZD člen 132.
delitev solastnine - predlog za delitev solastne stvari - nepravdni postopek - procesna predpostavka - stranke postopka - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka - procesna legitimacija - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga - matična knjiga - neodpravljiva pomanjkljivost - univerzalno pravno nasledstvo - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete (kot stranke označene) osebe v času vložitve tožbe. Enako velja za stranko v nepravdnem postopku. Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka, te sposobnosti pa ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna stranka in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo vsi sodelovati v postopku (118. člen ZNP, 65., 70. člen SPZ). Zavrženje predloga zoper enega od solastnikov pomeni, da predlog ni vložen proti vsem solastnikom, kar pomeni, da ni vložen zoper pravo stranko. Obstoj pasivne legitimacije pa ni procesna predpostavka, temveč materialnopravni pogoj za utemeljenost predloga, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zoper (ostale) nasprotne udeležence zavrniti in ne zavreči.
vstop novega upnika - pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve - dopolnitev nepopolnega predloga za zavarovanje
V skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To pa zato, ker po petem odstavku 40. člena ZIZ upniku ni treba priložiti predlogu za izvršbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, temveč ga mora le določno označiti. Smiselno to velja tudi za listino o prenosu terjatve.
V skladu z določbo 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožniku dana, poleg tega pa mu je sodišče dalo še dodatno možnost po prvem naroku, da v dopolnitvi tožbe podrobneje pojasni svojo trditveno in dokazno podlago.
OZ člen 46, 46/1, 49, 49/1, 118, 118/2, 119, 119/1.
zmota - prevara - vrednost predmeta pogodbe - leasing pogodba - prodajna pogodba - čezmerno prikrajšanje - rok za uveljavitev zahtevka - profesionalna oseba - izpodbojnost pogodbe - opravičljiva zmota - oderuška pogodba - skrbnost v pravnem prometu - cenitev, pridobljena pred pravdo - bistvena zmota
Tožeča stranka je sicer trdila, da je bila prodajna cena oderuška, kar pa ne zadostuje za presojo in ugotovitev, da je pogodba oderuška in posledično nična.
Tudi, če drži, da je sporna cena nerealna oziroma previsoka, slednje ne spreminja dejstva, da je tožeča stranka tista, ki bi kot profesionalna oseba, katere osnovna dejavnost je financiranje, morala preveriti predmet, ki ga kupuje in ceno zanj. Ker je dano ponudbo oziroma prodajno pogodbo brez pripomb sprejela, se je s ceno očitno strinjala. Samo dejstvo visoke cene namreč še ne pomeni prevare.
Trditve, da cene ni mogla preveriti, niso utemeljene. Tožeča stranka je sicer navajala, da je bilo v konkretnem primeru nemogoče preveriti ceno, ker je bil predmet pogodbe izdelan po željah naročnika, vendar slednjega ni izkazala. Ni namreč trdila in dokazala, da je dejansko poskusila pri drugih proizvajalcih ali kako drugače pridobiti cene primerljivega blaga, pa je bila pri tem neuspešna. Tako (skrbno) ravnanje bi pri njej bodisi potrdilo voljo za sklenitev pogodbe, ali pa bi jo spravilo v dvom o primernosti cene, zaradi česar prodajne pogodbe ne bi sklenila. Nenazadnje je predmet prodajne pogodbe tudi predmet leasinga, iz katerega se tožeča stranka kot leasingodajalec (lahko) poplača, če leasingojemalec ne plača leasing obrokov. Ker je ponujeno ceno brez pripomb sprejela, je prevzela riziko (pre)visoke cene in posledično, da predmet leasinga ne bo nudil zadostnega zavarovanja danega posojila leasingodajalca.
Za presojo pravočasnosti tožbe na podlagi čezmernega prikrajšanja je ključen le trenutek sklenitve prodajne pogodbe in vložitve tožbe.
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - padec na ledu - sprožilni dejavnik - doktrina jajčne lupine - vzročna zveza - izvedena priča - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje bi moralo trditveno tezo tožnice korektno razčistiti z izvedbo dokaznega predloga s postavitvijo interdisciplinarne izvedenske komisije, da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja glede sprožilnega dejavnika oziroma sovzroka za razvoj sindroma fibromialgije, razčistile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005091
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1, 285, 339, 339/1. ODZ člen 1460 - 1477. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2, 72/3. ZD člen 221, 221/1.
pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - objektivna sprememba tožbe - označba nepremičnine - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neodpravljiva nesklepčnost zahtevka - priposestvovanje - dobrovernost - dobroverna in zakonita posest - vpis v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dejstvo, da so tožniki nepremičnino z ID znakom 000-1151/0-0 tekom postopka popravili na način, da so jo opredelili z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0 ne pomeni, da so zahtevali drugo stvar. Ker so z navedenim popravkom v naravi zahtevali isto stvar, poprava (očitne) pomote, ki se je nanašala na označbo nepremičnine z ID znakom 000-1151/0-0, ni predstavljala objektivne spremembe tožbe. Prav tako spremembe v zahtevku, ki so se nanašale na dovolitev geodetske odmere, niso predstavljale objektivne spremembe tožbe. Posledično bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi drugega odstavka 184. člena ZPP takšne popravke dopustiti in vsebinsko odločiti o zahtevku glede nepremičnin z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0.
Nepremičnina s parc. št. *49/2 tvori ozemeljsko celoto s spornimi deli nepremičnin s parc. št. 1052 in 1151/16, tožbeni zahtevek glede nepremičnine s parc. št. *49/2 pa temelji na enaki dejanski in pravni podlagi kot glede ostalih delov nepremičnin. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje lahko pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede nepremičnine s parc. št. *49/2 uporabilo že zbrano procesno gradivo. Ker bi se na ta način celotno sporno pravno razmerje med pravdnimi strankami dokončno uredilo, je bilo v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu in načelom ekonomičnosti postopka sodišče dolžno takšno objektivno spremembo tožbe dopustiti.
V okoliščinah konkretnega primera je upoštevaje tožbeno naracijo očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom iz primarnega tožbenega zahtevka objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku.
Stališče izpodbijane sodbe, da A. A. ni mogel biti v dobri veri, ker mu je bilo znano, da v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik spornega dela nepremičnine, je materialnopravno zmotno. Če je imel A. A. od leta 1972 sporni del nepremičnine s parc. št. 1052 v posesti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, to pomeni, da je bil lahko upravičeno prepričan, da je navedeni del nepremičnine njegova last na podlagi veljavnega pravnega naslova. Ker v spornem obdobju zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, ni mogoče reči, da je vedel oziroma da bi moral vedeti, da na spornem delu nepremičnine ni pridobil lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju O 1458/72. Čeprav se je na podlagi sklepa O 1458/72 kot lastnik vknjižil B. B., bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati dejstvo, da je bil B. B. na podlagi istega sklepa dolžan A. A. izdati odpisno dovoljenje. Dejstvo, da sklep o dedovanju O 1458/72 ni bil izvršen s parcelacijo, ne pomeni, da bi A. A. tekom priposestvovalne dobe moral imeti razloge za dvom v obstoj svoje lastninske pravice in da ni bil dobroverni ter zakoniti posestnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00005211
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-12. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
svoboda izražanja - objava fotografije - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do odškodnine - okoliščine konkretnega primera - namen odškodnine - subjektivni in objektivni kriterij
Protipravnost ravnanja toženke se kaže tako v posegu v tožnikovo čast in dobro ime, kot tudi v posegu v tožnikovo pravico do družinskega življenja. Pri presoji sorazmernosti sankcije pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da določitev odškodnine poleg drugih sankcij (objava sodbe in opravičila) v konkretnem primeru ne pomeni pretirane sankcije za toženko. Pritožbeno sodišče v tem delu poudarja, da nikakor ne želi, da bi se novinarji zaradi strahu pred kaznijo izogibali kritičnemu komentiranju družbenega dogajanja. Vendar pa toženka v konkretnem primeru ne ponudi zadostnih trditev in dokazov (212. člen ZPP), ki bi ob upoštevanju tako imenovanega zastraševalnega učinka (angl. chilling effect) lahko vodili k drugačni odločitvi.