CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005091
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1, 285, 339, 339/1. ODZ člen 1460 - 1477. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2, 72/3. ZD člen 221, 221/1.
pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - objektivna sprememba tožbe - označba nepremičnine - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neodpravljiva nesklepčnost zahtevka - priposestvovanje - dobrovernost - dobroverna in zakonita posest - vpis v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dejstvo, da so tožniki nepremičnino z ID znakom 000-1151/0-0 tekom postopka popravili na način, da so jo opredelili z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0 ne pomeni, da so zahtevali drugo stvar. Ker so z navedenim popravkom v naravi zahtevali isto stvar, poprava (očitne) pomote, ki se je nanašala na označbo nepremičnine z ID znakom 000-1151/0-0, ni predstavljala objektivne spremembe tožbe. Prav tako spremembe v zahtevku, ki so se nanašale na dovolitev geodetske odmere, niso predstavljale objektivne spremembe tožbe. Posledično bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi drugega odstavka 184. člena ZPP takšne popravke dopustiti in vsebinsko odločiti o zahtevku glede nepremičnin z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0.
Nepremičnina s parc. št. *49/2 tvori ozemeljsko celoto s spornimi deli nepremičnin s parc. št. 1052 in 1151/16, tožbeni zahtevek glede nepremičnine s parc. št. *49/2 pa temelji na enaki dejanski in pravni podlagi kot glede ostalih delov nepremičnin. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje lahko pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede nepremičnine s parc. št. *49/2 uporabilo že zbrano procesno gradivo. Ker bi se na ta način celotno sporno pravno razmerje med pravdnimi strankami dokončno uredilo, je bilo v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu in načelom ekonomičnosti postopka sodišče dolžno takšno objektivno spremembo tožbe dopustiti.
V okoliščinah konkretnega primera je upoštevaje tožbeno naracijo očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom iz primarnega tožbenega zahtevka objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku.
Stališče izpodbijane sodbe, da A. A. ni mogel biti v dobri veri, ker mu je bilo znano, da v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik spornega dela nepremičnine, je materialnopravno zmotno. Če je imel A. A. od leta 1972 sporni del nepremičnine s parc. št. 1052 v posesti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, to pomeni, da je bil lahko upravičeno prepričan, da je navedeni del nepremičnine njegova last na podlagi veljavnega pravnega naslova. Ker v spornem obdobju zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, ni mogoče reči, da je vedel oziroma da bi moral vedeti, da na spornem delu nepremičnine ni pridobil lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju O 1458/72. Čeprav se je na podlagi sklepa O 1458/72 kot lastnik vknjižil B. B., bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati dejstvo, da je bil B. B. na podlagi istega sklepa dolžan A. A. izdati odpisno dovoljenje. Dejstvo, da sklep o dedovanju O 1458/72 ni bil izvršen s parcelacijo, ne pomeni, da bi A. A. tekom priposestvovalne dobe moral imeti razloge za dvom v obstoj svoje lastninske pravice in da ni bil dobroverni ter zakoniti posestnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00005211
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-12. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
svoboda izražanja - objava fotografije - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do odškodnine - okoliščine konkretnega primera - namen odškodnine - subjektivni in objektivni kriterij
Protipravnost ravnanja toženke se kaže tako v posegu v tožnikovo čast in dobro ime, kot tudi v posegu v tožnikovo pravico do družinskega življenja. Pri presoji sorazmernosti sankcije pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da določitev odškodnine poleg drugih sankcij (objava sodbe in opravičila) v konkretnem primeru ne pomeni pretirane sankcije za toženko. Pritožbeno sodišče v tem delu poudarja, da nikakor ne želi, da bi se novinarji zaradi strahu pred kaznijo izogibali kritičnemu komentiranju družbenega dogajanja. Vendar pa toženka v konkretnem primeru ne ponudi zadostnih trditev in dokazov (212. člen ZPP), ki bi ob upoštevanju tako imenovanega zastraševalnega učinka (angl. chilling effect) lahko vodili k drugačni odločitvi.
ZPP člen 108, 180, 181, 274, 285, 309, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 23, 26, 156.
nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - predlog za poravnavo - pravdna sposobnost - popolnost tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic
Vprašanja obstoja protipravnosti ravnanja toženih strank, kršitve tožnikovih pravic, obstoja škode in solidarne odgovornosti, niso nič drugega kot vprašanja obstoja predpostavk odškodninske obveznosti države po 26. členu Ustave Republike Slovenije. Ugotovitve posameznih predpostavk pravnega razmerja pa z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati. Vložena tožba ima naravo ugotovitvene tožbe tudi v tistem delu 2. točke tožbenega predloga, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da sta toženi stranki dolžni nadomestiti izgubo. Pravnega interesa za takšno ugotovitveno tožbo pa ni, kadar lahko stranka isti cilj (nadomestitev izgube), doseže z dajatveno tožbo, tako kot v tem primeru, ko se ugotovitev obstoja dolžnosti plačila nadomestila pokriva z zahtevkom za njegovo plačilo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrglo tudi tisti del tožbe, s katerim je tožnik zahteval pravico, da uveljavlja odškodninski zahtevek, ko postane pravdno sposoben. Procesno upravičenje kot takšno namreč sploh ne more biti predmet zahtevka.
Procesne predpostavke kot okoliščine, ki lahko preprečijo, da bi sodišče vsebinsko obravnavalo zadevo, sicer res pomenijo omejitev pravice do sodnega varstva, vendar je Ustavno sodišče Republike Slovenije večkrat pojasnilo, da zahteva po pravnem interesu in stališče, da pravni interes ni podan, v primeru, če stranka že ima kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, nista v nasprotju z ustavnimi pravicami. Končno pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije ne pomeni, da ima kdorkoli pravico od sodišča zahtevati karkoli. Po tej določbi ima vsakdo le pravico, da bo sodišče odločalo o njegovih pravicah in dolžnostih.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 43, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestovanje lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera posestnika - dobra vera pravnega prednika - dobra vera pravnega naslednika - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja
Tožnik ni izkazal dobrovernosti in dobe, potrebne za priposestvovanje, zato z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ne more uspeti.
Zgolj dejstvo, da je bil posestni prednik nedobroveren, ne izključuje dobrovernosti posestnega naslednika, ki se presoja samostojno.
izvršba na nepremičnine - predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - razlogi, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo - načelo sorazmernosti - sorazmernost ukrepa - prepoved čezmernih posegov v dolžnikovo premoženje
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko dolžnik zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe na nepremičnine, vloži ugovor le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo izvršbe (smiselna uporaba 53. v zvezi s 34. členom ZIZ), vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje že pri odločanju o predlogu upnika z dne 16. 3. 2017 in nato pri odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017 opraviti tudi presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnini dolžnika, ki naj bi bili njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.
izpraznitev stanovanja - deložacija - stečajni upravitelj - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj
Pritožbeno sodišče je v sklepu Cst 815/2016 z dne 11. 1. 2017 pojasnilo, da je vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj enaka kot vloga izvršitelja ter da ZFPPIPP ob povedanem predpostavlja, da je upravitelj usposobljen za opravljanje izvršilnih dejanj. Pomoč odvetnika si zato lahko priskrbi le, v kolikor jo narekujejo posebne (pravno bolj zapletene) okoliščine posameznega primera.
Ker je obstajala realna nevarnost, da bo stečajni dolžnik ob pomoči svojega odvetnika in še koga poskušal preprečiti deložacijo (glede na dejstvo, da je poskusil preprečiti že javno dražbo), je tudi upravitelj za nudenje pravne pomoči utemeljeno pooblastil odvetnika.
Ker je stečajni dolžnik, kot je to razvidno iz spisovnih podatkov, želel na vsak način preprečiti že dražbo stanovanja in je bil agresiven vse od pričetka prodaje stanovanja dalje, je bilo po navedbah upravitelja potrebno zagotoviti varnost vseh vpletenih. Zato si je upravitelj tudi pri deložaciji upravičeno zagotovil prisotnost družbe S., d.o.o.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje - ekonomska skupnost - skupnost partnerjev v zrelih letih - spolno življenje
Tožnica ni dokazala obstoja ekonomske skupnosti. Tako ni podala navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je v letih druženja prihajalo do prelivanja njunih (denarnih ali nedenarnih) prispevkov ter da sta te prispevke redno namenjala kritju skupnih potreb ali skupaj investirala v kakšno materialno dobrino.
Sodišče prve stopnje ni prezrlo dejstva, da sta tožnica in zapustnik bližnji odnos vzpostavila v zrelih letih. Ravno zato ni štelo za odločilne odsotnosti spolne zveze, ki je sicer pomemben element življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev. Pravno zmotno pa je pritožbeno zavzemanje za dodatno manj strogo obravnavo skupnosti starejših oseb, ki sta že pred tem živeli vsaka v svoji partnerski (zakonski) zvezi in si ustvarili družini. Sodna praksa zavzema nasprotno stališče in sodišču v tovrstnih primerih narekuje zadržanost.
SPZ člen 213, 213/1, 219, 219/1.. ZIZ člen 55, 55/1.. ZPP člen 309.
izvršilni postopek - prepoved bodočih motilnih ravnanj - poseg v služnost poti - dopustnost posega - izgradnja podpornega zidu
Služnostna pravica poti, v katero je dolžnikoma, kot lastnikoma služečega zemljišča z izvršilnim naslovom prepovedano posegati, je pravica na tuji stvari, za katero velja, da se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služeče zemljišče. Iz tega izhaja omejujoča razlaga v izvršilnem naslovu opredeljene pravice, ki dopušča posege lastnika služečega zemljišča na zemljišču (tudi izgradnjo škarpe z ograjo ob meji poti kot v obravnavani zadevi), s katerimi izvrševanje služnosti ni bistveno prizadeto.
Sodišče prve stopnje pojasnjenega materialnopravnega pristopa ni upoštevalo, ko je kot nedopustni poseg v služnost poti opredelilo postavitev objekta (škarpe z ograjo) zunaj širine služnostne poti, ki povzroča nelagodje voznikom. Obstoj nelagodja ne pomeni bistvene spremembe načina izvrševanja poti in ne dosega standarda pomembnejšega oviranja izvrševanja služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VSL00004128
ZUTD člen 48, 141, 141/1, 141/2, 141/3, 142, 143. ZPP člen 237, 237/1.
pogodba o dodelitvi subvencije za samozaposlitev - pridobitev koncesije - pogoji za pridobitev subvencije - vrnitev subvencije - nenamenska poraba sredstev - zmota - obročno vračilo - odpis dolga
Ker subvencija in pridobitev koncesije nista bili povezani, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da tožena stranka ni izpolnjevala pogojev za opravljanje dejavnosti, ki naj bi jo opravljala v okviru samozaposlitve, ne vpliva na njeno obveznost, da (zaradi predčasnega prenehanja opravljanja dejavnosti) vrne sorazmerni del subvencije.
Sodišče prve stopnje se je oprlo le na 9. člen Pogodbe o dodelitvi subvencije za samozaposlitev, v katerem je določeno, kaj se šteje za nenamensko porabo sredstev in da je posledica takšne porabe obveznost vračila sorazmernega dela subvencije. Pojasnilo je, da gre za nenamensko porabo sredstev vedno, ko pride do prenehanja samozaposlitve pred s pogodbo dogovorjenim časom, razen v primeru odjave zaradi uveljavljanja pravice do starševskega dopusta in nadomestila. V obravnavanem primeru navedena izjema ni bila zatrjevana, nesporno pa je bilo, da je samozaposlitev prenehala pred časom, dogovorjenim s pogodbo. Odločitev o tem, da mora tožena stranka tožeči vrniti sorazmeren del subvencije, je zato pravilna.
Vprašanje, ali bi tožena stranka ob sklenitvi pogodbe o dodelitvi subvencije morala vedeti kakšni so pogoji za opravljanje dejavnosti, ki jo je želela opravljati, ali pa bi jo o tem morala poučiti tožeča stranka, na zgornjo odločitev ne more vplivati. Prav tako ne vprašanje, kaj je bil vzrok za neuspešno poslovanje tožene stranke in kdaj ter za kaj je ta porabila sredstva, pridobljena s subvencijo. V kolikor ocenjuje, da je bila s strani tožeče stranke zavedena in ji je zaradi njenega protipravnega ravnanja nastala škoda, bi to morala uveljavljati v posebnem postopku. Četudi bi se namreč izkazalo za resnično, da je tožena stranka pogodbo sklenila na podlagi napačnih podatkov, ki ji jih je posredovala tožeča stranka (torej v zmoti), to ne bi pomenilo, da lahko obdrži kar je s pogodbo prejela. V takšnih primerih lahko pride le do razveljavitve pogodbe, v posledici katere mora vsaka stranka vrniti vse, kar je s takšno pogodbo prejela.
Prav tako je za odločitev v predmetnem sporu irelevantno zakaj tožena stranka ni izpolnjevala prevzete obveznosti obročnega vračila dolga in da je večkrat predlagala odpis dolga. Nesporno je, da takšnemu predlogu ni bilo ugodeno (sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka tožeči ni predložila dokumentacije, na podlagi katere bi ta predlogu lahko ugodila). Samo to pa bi lahko bilo relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005120
KZ-1 člen 135, 135/1, 158, 158/1, 159, 159/1. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1.
stvarna pristojnost sodišča - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje grožnje - pravna opredelitev dejanja - eno kaznivo dejanje - kazniva dejanja, storjena s sredstvom javnega obveščanja - sredstvo javnega obveščanja - izvršitvena ravnanja - kaznivo dejanje obrekovanja
Obdolženec je očitana kazniva dejanja storil s pošiljanjem SMS sporočil in elektronske pošte točno določenim naslovnikom. Šlo je torej za zasebno komunikacijo (v primeru elektronskih sporočil storjeno prek elektronskega medmrežja), pri kateri je krog naslovnikov ostal vnaprej določen in omejen, zato ni mogoče šteti, da so bila očitana kazniva dejanja storjena s pomočjo sredstev javnega obveščanja.
Ugotovljene okoliščine poslanih SMS in elektronskih sporočil po presoji sodišča druge stopnje izražajo tako izrazito homogenost obdolženčevih ravnanj, da je potrebno kljub dejstvu, da je obdolženec z vsakim posameznim izvršitvenim ravnanjem uresničil zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 oziroma razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, njegova ravnanja opredeliti kot eno kaznivo dejanje grožnje in eno kaznivo dejanje razžalitve po navedenih materialnopravnih določbah. Delitev posameznih ravnanj obdolženca na samostojna kazniva dejanja bi namreč nasprotovala vsebini konkretnega življenjskega dogodka, ko je obdolženec v časovno povezani seriji poslanih sporočil ponavljajoče se grozil zasebni tožilki oziroma jo v sporočilih žalil, pri vseh dejanjih pa ga je vodil enoten naklep ogroziti osebno varnost oziroma razžaliti zasebno tožilko, ki se je tudi uresničil v oškodovanju osebnih dobrin zasebne tožilke.
podpis pritožbe - narok - dokaz z zaslišanjem strank
Podpis (in žig) ni sam sebi namen. Njegova funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja. Na pritožbi dolžnikov je podpis - parafa, za katerega ni mogoče reči, da ni lastnoročni podpis pooblaščenca. Glede na to, da ima pritožba enako "glavo" odvetnika kot vsa njegova pisanja sodišču, ni dvoma v identifikacijo vlagatelja pritožbe.
Sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ker ta ni namenjen dopolnjevanju nekonkretiziranih trditev.
Stroški začasnega skrbnika zapuščine predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka, ki jih glede na okoliščine primera ni dolžna nositi dedinja, saj je začasni skrbnik zapuščine deloval v interesu zgoraj navedenih ločitvenih upnikov, ne pa dedinje. Zato jih krije ločitveni upnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007910
ZPP člen 224, 224/4. ZOR člen 25, 25/2, 379, 379/1, 997, 1004, 1004/1, 1004/4. OZ člen 1060. ZN člen 49, 49/1.
solidarno poroštvo - notarski zapis - izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve vročitve - vsebina poštne pošiljke
V prvem členu sporazuma se ugotavlja vsebina obveznosti glavnega dolžnika do upnika na podlagi kreditne pogodbe, torej se v tem delu z dokazno močjo javne listine izkazuje nastanek obveznosti glavnega dolžnika. V četrtem členu sporazuma prva dolžnica kot porokinja tej listini priznava pravno naravo izvršilnega naslova za izterjavo neplačanega dolga v višini 1.050.000,00 ATS, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, z vsemi pripadki, iz kateregakoli njenega premoženja, za primer, da dolžnik ne bo izpolnjeval svojih obveznosti iz sporazuma ali kreditne pogodbe. V tem členu je torej prva dolžnica kot porokinja dovolila poplačilo določljivih obveznosti glavnega dolžnika iz vsega svojega premoženja neposredno v izvršilnem postopku, za primer, če jih ne bo izpolnil glavni dolžnik, torej je podala poroštveno izjavo v smislu 997. člena ZOR ter tudi soglasje z neposredno izvršljivostjo te svoje obveznosti. S tem so izpolnjene vse predpostavke, da sporazum, ob izkazani zapadlosti obveznosti, predstavlja tudi izvršilni naslov zoper prvo dolžnico kot porokinjo.
Za zastaranje terjatve, ki je ugotovljena z izvršljivim notarskim zapisom velja desetletni zastaralni rok.
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
odškodninska odgovornost - grožnja drugi osebi - poseg v osebnostne pravice posameznika - več oškodovancev - stanje nerazsodnosti v času škodnega dogodka - obsodilna kazenska sodba - vezanost na obsodilno kazensko sodbo - nastanek škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje - prosti preudarek - določitev višine odškodnine po prostem preudarku
Kadar identično dejansko stanje obravnavata tako pravdno kot kazensko sodišče, je pravdno sodišče v skladu s 14. členom ZPP vezano na ugotovitve o vseh konstitutivnih elementih kaznivega dejanja, torej na ugotovitve o protipravnosti, obstoju vzročne zveze, nastanku prepovedane posledice ter storilčevi krivdi. Sodišče prve stopnje je bilo tako vezano na ugotovitve kazenskega sodišča, da je toženec resno zagrozil prvemu tožniku. Ostali trije tožniki svoje odškodninske terjatve niso utemeljevali z drugim dogodkom, ki bi se zgodil istega dne, temveč so navajali, da je v istem dogodku škoda nastala tudi njim, saj so bili pri dogajanju prisotni in so se ravno zaradi toženčevih groženj, izrečenih prvemu tožniku, ustrašili za lastno varnost. Škoda (strah zaradi lastne ogroženosti) je torej vsem nastala iz istega toženčevega ravnanja, ki ga po naravi stvari ni mogoče presojati različno v razmerju do posameznih oškodovancev.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke ugotavljalo, kakšen vpliv je imelo toženčevo ravnanje na mladoletna otroka (v času dogodka stara 4 in 6 let) in ali je privedlo do porušenja njunega duševnega ravnovesja.
Grožnje in vznemirjanja toženca so se večkrat ponavljale, zaradi česar ni bilo mogoče jasno razmejiti škode, ki jo je posamezen tožnik utrpel zgolj zaradi tožnikovega ravnanja 6. 7. 2013. Tako je v skladu s 216. členom ZPP odškodnino tožnikom odmerilo po prostem preudarku.
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - padec na ledu - sprožilni dejavnik - doktrina jajčne lupine - vzročna zveza - izvedena priča - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje bi moralo trditveno tezo tožnice korektno razčistiti z izvedbo dokaznega predloga s postavitvijo interdisciplinarne izvedenske komisije, da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja glede sprožilnega dejavnika oziroma sovzroka za razvoj sindroma fibromialgije, razčistile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004360
ZD člen 32, 103. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72. SZ člen 118. ZPP člen 8, 154, 155, 337, 337/1. Odvetniška tarifa člen 7, 7/3.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - odkup stanovanja po SZ - kupoprodajna pogodba - ustni dogovor - navidezni kupec - obljuba - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobrovernost posesti - izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela zapuščine - skupnost življenja z zapustnikom - potni stroški pooblaščenca odvetnika - kriterij potrebnosti stroškov
Dva toženca imata prebivališče v K. in od njiju ni mogoče zahtevati, da si poiščeta odvetnika v L., zato so stroški prihoda tega odvetnika na sodišče na glavno obravnavno potrebni v smislu določila 155. člena ZPP. Z zastopanjem tretjega toženca po istem odvetniku pa so nastali manjši pravdni stroški, kot bi jih bil v nasprotnem primeru dolžan povrniti tožnik tožencu, če bi pooblastil drugega odvetnika iz kraja sedeža sodišča oziroma svojega prebivališča.
vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - odvetnik kot pooblaščenec - vročanje odvetniku - vročanje v poštni predal - napačno vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - vložitev revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba sodišča druge stopnje se vroča osebno. Sodišče je odvetniku, ki je samostojni odvetnik, vročilo tako, da je na vročilnici poštar zapisal, da osebe ni in ni mogoče vročiti pošiljke odraslemu članu gospodinjstva ter da zato pošiljko vrže v poštni predal. Sodišče je štelo za vročitev sodbe datum na obvestilu poštarja. Odvetnik pa je dokazal, da je čez tri dni dvignil v poštnem predalu to pošiljko. Pravilno bi bilo treba šteti to obvestilo za opozorilo po 142. členu ZPP in nato bi imel naslovnik še 15 dni, da pošto dvigne. Šele na to, če je ne bi dvignil, bi sodišče lahko štelo po fikciji, kdaj je bila vročitev opravljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004260
SZ-1 člen 30, 44, 51, 66, 68.
etažna lastnina - pasivna legitimacija upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - naročnik storitve - sredstva rezervnega sklada
Tožene stranke k plačilu ne zavezuje niti dejstvo, da je prav ona imetnica računa na katerem se vodijo sredstva rezervnega sklada za sporno stavbo in iz katerega je bilo plačilo izvedeno. Povsem običajno je namreč, da so imetniki računov za rezervni sklad večstanovanjskih stavb upravniki. To pa ne pomeni, da so tudi lastniki sredstev, ki se na njih nahajajo. Nasprotno. To so sredstva etažnih lastnikov, s katerimi je mogoče razpolagati le na v zakonu (SZ-1) urejen način.
OZ člen 9, 366, 367, 367/1, 421, 421/1. ZFPPIPP člen 440. ZPP člen 81, 81/5.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zastaranje - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - umaknjena, zavržena ali zavrnjena tožba - tožba, zavržena zaradi nepristojnosti - izbris pravne osebe iz sodnega registra - prevzem terjatve - odstop terjatve (cesija) - pobot - trditvena podlaga - dokazno breme
Tožnica je tožbo vložila znotraj trimesečnega roka od pravnomočnega sklepa, s katerim je bila tožba zaradi izbrisa odstopnice zavržena, zato se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvotnim postopkom in torej zastaralni rok ni potekel. Ni mogoče slediti pritožniku, da tožnica kot prevzemnica terjatve ne more uveljavljati pretrganja zastaranja, ki je nastalo z vložitvijo predloga za izvršbo odstopnika. S prevzemom terjatve je namreč vstopila v njegov pravni položaj in pridobila nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik (prvi odstavek 421. člena OZ). Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zastaranja, ki sankcionira pasivnost upnika in s tem varuje pravno varnost. V obravnavani zadevi, ko je upnik pred odstopom terjatve pravočasno sprožil postopek za izterjavo, nato o odstopu terjatve obvestil dolžnika, prevzemnik pa je poskušal nadaljevati postopek namesto odstopnika, kar mu prav zaradi dolžnikovega nesoglasja ni uspelo, o pasivnosti pri izterjavi terjatve ni mogoče govoriti. Drži sicer, da bi v danem primeru ob prevzemu terjatve prevzemnik še lahko sam vložil novo tožbo v triletnem zastaralnem roku, vendar bi bila situacija lahko tudi drugačna in bi bil ta rok zamujen. Nedosledno bi bilo, če bi upravičenec izgubil svoje pravice tudi v primeru, kadar bi želel uveljavljati zahtevek, pa ga ne bi mogel zaradi okoliščin, ki niso na njegovi strani, kar velja tudi za prenehanje pravne subjektivitete odstopnika. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ugovor zastaranja ni utemeljen.
solastninski delež - višina solastninskih deležev - pomotni vpis - elektronska zemljiška knjiga - zemljiška knjiga - izbrisna tožba
Napake, do katerih je prišlo pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v novo zbirko informacijskega sistema elektronske zemljiške knjige, se odpravljajo po določbah ZZK-1 o pomotnih vpisih (200. člen ZZK-1).