CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004259
ZPotK člen 13. ZPP člen 7, 212, 287, 287/1, 337, 337/1. OZ člen 346.
kreditna pogodba - nenamenski kredit - zamuda s plačilom dveh obrokov - odpoved kreditne pogodbe - odpoved pogodbe - višina dolga - delno plačilo dolga - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote - izvajanje dokazov
Tožnica je višino dolga natančno opredelila z listinskimi dokazi, toženec pa je višini dolga zgolj pavšalno oporekal s trditvijo, da je njegov dolg manjši od zatrjevanega.
Narokov, na katere je bil toženec pravilno vabljen, se ni udeležil. Zdravniškega potrdila glede naroka 15. 11. 2016 ni predložil na predpisanem obrazcu, naroka dne 24. 1. 2017 pa se ni udeležil z opravičilom, da se mu je na avtocesti pokvarilo vozilo. Udeležbe na naroku dne 14. 3. 2017, na katerega je bil pravilno vabljen, ni opravičil, zato ne drži pritožbena navedba, da je sodišče v postopku narok izvedlo kljub njegovi upravičeni odsotnosti. Posledično ne drži pritožbeni očitek, da sodišče dokazov v toženčevo korist neutemeljeno ni izvajalo, saj njegovo zaslišanje zaradi neupravičenega izostanka ni bilo možno.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 43, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestovanje lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera posestnika - dobra vera pravnega prednika - dobra vera pravnega naslednika - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja
Tožnik ni izkazal dobrovernosti in dobe, potrebne za priposestvovanje, zato z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ne more uspeti.
Zgolj dejstvo, da je bil posestni prednik nedobroveren, ne izključuje dobrovernosti posestnega naslednika, ki se presoja samostojno.
Dejstvo, da je bila v zemljiški knjigi zaznamovana izbrisna tožba, ki ga stranka ni zatrjevala - pa tudi sicer samo po sebi - še ne more pomeniti, da je primarni zahtevek že zadosti zavarovan in predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen. V zvezi s terjatvijo bo moralo sodišče prve stopnje presojati tudi ostale okoliščine, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v utemeljitev svojega predloga za začasno odredbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004615
ZNPPol člen 128, 128/1, 128/1-2. URS člen 38.
izločitev dokazov - pravica do varstva osebnih podatkov - analiza DNK - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence dnk
Pri presoji zakonitosti uporabe obtoženčevega DNK materiala je ključno vprašanje, ali in kdaj je bila ustavljena policijska preiskava glede kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je policija obtožencu kot tedaj osumljencu vzela bris ustne sluznice.
URS člen 22. ZPP člen 5, 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-14.
preložitev naroka - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - zavrnitev predloga za preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka - pravni standard - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nezmožnost preizkusa odločbe - načelo enakega varstva pravic v postopku
Sodišče tožeče stranke sicer ni bilo dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; velja namreč, da bo narok opravljen, če stranka obvestila o preložitvi naroka ne prejme. Toda to ne pomeni, da sodišču svoje odločitve ni treba obrazložiti, saj je v takem primeru kršena strankina pravica do pritožbe.
Pravni pojem "upravičeni razlogi" za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena ZPP) je odprt in konkretnim primerom prilagodljiv standard, katerega razlaga mora v vsakem posameznem primeru upoštevati učinek predloga za preložitev naroka na procesno pravni položaj stranke in od sodišča terja tehtanje različnih pravic in načel, ki so v konfliktu.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - predkaznovanost - objektivne in subjektivne okoliščine
Utemeljeno pa okrožna državna tožilka opozarja, da glede na zaporno kazen treh let, ki je bila obsojencu izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru X K 19468/14 dne 21. 8. 2014 in je postala pravnomočna dne 31. 12. 2014, ki jo bo obsojeni glede na datum začetka prestajanja kazni 22. 10. 2016, prestal šele 22. 10. 2019, kar pomeni, da alternativno prestajanje kazni z delom v splošno korist, ki je sicer bila obsojenemu izrečena z napadenim sklepom, obsojeni sploh ne bi mogel opraviti v zakonsko določenem dveletnem roku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004574
ZIZ člen 58, 270. ZGD-1 člen 263, 505, 505/1-9, 507, 508. OZ člen 246, 352. ZPP člen 5, 5/1, 212.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - odškodninska odgovornost poslovodje - protipravnost - obrnjeno dokazno breme - obseg zavarovanja - zastaranje odškodninske terjatve - odločanje družbenikov - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki - narok v postopku zavarovanja terjatev - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave - pravilen sklic skupščine delniške družbe - načelo obojestranskega zaslišanja
Višje sodišče pritrjuje pritožnici, da ji je bil tožničin odgovor na ugovor vročen šele z sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru. Prav tako drži, da se je v tem sklepu, pri presoji protipravnosti ravnanja, sodišče prve stopnje oprlo (tudi) na izjave, ki jih je tožnica prvič predložila šele v odgovoru na ugovor. Kljub temu, da se prvo toženka do teh dokazov/izjav ni mogla opredeliti, pa po presoji višjega sodišča uveljavljana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, ker te izjave v konkretnem primeru niso vplivale na končni izid postopka. Pri presoji odškodninske odgovornosti poslovodje namreč velja obrnjeno dokazno breme glede predpostavke protipravnosti. Breme, da predloži dokaze, s katerimi bi se (v tej fazi vsaj s stopnjo verjetnosti) razbremenila očitka o protipravnem ravnanju, je bilo torej na prvo toženki. V zvezi s tem pa je sodišče prve stopnje v 12. - 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ocenilo (in te ocene pritožnica ne izpodbija), da dokaznega bremena ni zmogla.
Pritožnici tudi ni bila kršena pravica do izjave s tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, še preden se je o njej izjavila prvo toženka. Kontradiktornost prvostopenjskega odločanja je bila namreč zagotovljena naknadno - v postopku s pravnimi sredstvi - z možnostjo vložitve ugovora.
Prav tako sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve s tem, ko ni opravilo naroka, saj izvedba naroka v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna.
ZOdv člen 25, 25/1, 25/1-2, 30, 30/1, 30/1-7.. ZPP člen 87, 87/1, 94, 96.
pooblaščenec - poravnalni narok - zastopanje - odvetniška družba
A.A. ni bil več odvetnik, zato pritožba zmotno zatrjuje, da A.A. kot zaposlen pri Odvetniški družbi B. o. p., d. o. o. lahko zastopa tožnico. Tožeča stranka je pooblastilo dala Odvetniški družbi B., kar pomeni, da jo lahko zastopajo odvetniki te družbe. Ker A.A. ni več odvetnik te družbe, je prenehalo tudi njegovo pooblastilo za zastopanje. A.A. bi tožečo stranko lahko zastopal le kot fizična oseba, s pooblastilom tožeče stranke (94., 96. člen ZPP). Ker je torej na poravnalni narok pristopil A.A. in na naroku ni predložil pooblastila tožeče stranke, prav tako pa ni več odvetnik odvetniške družbe, kateri je dano pooblastilo, sodišče prve stopnje pravilno A.A. ni dovolilo zastopati Odvetniške družbe B., kot pooblaščenca tožeče stranke v obravnavanem sporu.
ZFU člen 79, 105, 105/6, 107.. ZCS-1 člen 59, 59/1.. ZSPJS člen 52, 52/1.
dodatek za stalnost - javni uslužbenec
Ob upoštevanju celotne določbe šestega odstavka 105. člena ZFU je pravilen sklep, da so javni uslužbenci do dodatka za stalnost upravičeni le za obdobje, ko so opravljali delo pooblaščenih uradnih oseb v smislu določb ZCS-1 oziroma uradnih oseb v smislu določb ZFU.
Pri presoji pravice do dodatka za stalnost je treba upoštevati nadaljnjo določbo drugega stavka šestega odstavka 105. člena ZFU o tem, da dodatek za stalnost iz prejšnjega stavka pripada uradnim osebam iz tega zakona, ki opravlja zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu, v višini, določeni z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Iz te določbe nedvomno izhaja, da so do dodatka na stalnost upravičeni zgolj tisti zaposleni v finančni upravi, ki so uradne osebe v smislu določb ZFU in ki opravljajo zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu in ne vsi uslužbenci finančne uprave.
stranska intervencija - ekonomski interes - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi
Predlaga se prisilna prodaja premoženja, za katerega tožnica v tej pravdi trdi, da je skupno. Uspeh oz. obseg uspeha tožnice v tej pravdi bi lahko vplival na obseg uspeha pritožnikov v izvršbi, kar pa kot je zapisalo že prvostopenjsko sodišče, kaže na ekonomski interes, ne pa pravni, saj se v upniško dolžniškem pravnem razmerju ne bo nič spremenilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007057
ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal, da bi mu tožena stranka odredila delo v nasprotju z omejitvami iz odločbe ZPIZ, torej da ni dokazal protipravnega ravnanja tožene stranke in zaradi tega tožena stranka ni odškodninsko odgovorna.
Sodišče prve stopnje je priči M.Š. sodno pisanje vročalo na naslov D. 25, S.B., čeprav podatki kazenskega spisa izkazujejo njen naslov D. 25 f, S.B. (l. št. 14 in 233a spisa). To pomeni, da stroškov vročanja po vročevalcu ni zakrivila sama priča, ampak gre za napako sodišča, ki ji sodnega pisanja ni pravilno vročilo. Zato tudi ni zakonske podlage, da se ji ti stroški naložijo v plačilo.
časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice
Če je čas trajanja pravice v zemljiški knjigi vpisan v skladu z 21. členom ZZK-1, dvoma o tem, da lahko časovno omejeno pravico izbrišemo brez listine, ne more biti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005533
ZKP člen 35, 35/1, 371, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 283, 283/1.
dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do obrambe - kaznivo dejanje krive ovadbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Dolžnost sodišča je, da obrazloži le tiste okoliščine, ki izhajajo iz izreka napadene sodbe, torej da obrazloži obtožbeni očitek, kar je sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe tudi storilo.
Opis dejanja, kot izhaja iz izreka napadene sodbe, ima vse zakonite znake kaznivega dejanja krive ovadbe iz člena 283/I KZ-1. Okoliščina, da tožilstvo v obtožni akt ni povzelo vseh navedb obdolžene iz ovadbe, na opis kaznivega dejanja nima nobenega vpliva glede na to, da opis ima vse zakonite znake.
Pogoj za kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1 je izpovedba, ki ni v skladu z objektivnim dogajanjem (objektivna neresničnost) in zavest priče, da vsebina izpovedbe ne odgovarja takšnemu dogajanju, kakor ga ima v spominu, in da hoče tako izpovedovati (subjektivna neresničnost). Sodna praksa določa, da krive izpovedbe ni, če je priča prepričana, da se je dogodek pripetil oziroma odigral tako, kot ga pojasnjuje.
Ker je pooblaščenec veljavno pooblastilo predložil že brez poziva sodišča, je odpadla potreba po postopanju v skladu s tretjim odstavkom 98. člena ZPP (pozivanje k predložitvi pooblastila). Hkrati je odpadla podlaga za izdajo sklepa o zavrženju tožbe.
začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nepodaljšljiv rok za dopolnitev popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave - zakonski prekluzivni rok - zavrženje predloga za začetek prisilne poravnave - neizpodbojna domneva insolventnosti - zloraba instituta - prekinitev predhodnega stečajnega postopka
Predlog, ki je bil zavržen zaradi nepopolnosti, tako dejansko ni opravičil zahteve za odložitev odločanja. Res je navedeni dvomesečni rok kratek. Vendar pa je treba o upnikovem predlogu čim hitreje odločiti, dolžnik mora vložiti vse svoje sile, da odpravi insolventnost v tem roku ali to poskuša storiti s prisilno poravnavo, pri čemer je začetek teka roka vezan na potek roka za vložitev te zahteve, ne pa na dan odločanja sodišča o zahtevi za odložitev odločanja.
Iz zakonske ureditve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vključno z določili o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu, v povezavi s 152. členom ZFPPIPP, izhaja, da lahko sodišče upošteva le prvi predlog za začetek postopka prisilne poravnave.
Z vidika navedene ureditve, pa tudi relativno kratkih zakonskih rokov za opravičitev odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, višje sodišče ravnanje dolžnika, ki je, ko je ugotovil, da mu rok za dopolnitev predloga ne bo podaljšan, vložil nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave, seveda že izven roka iz 237. člena ZFPPIPP, ocenjuje kot zlorabo, in sicer predvsem kot poskus zlorabe 152. člena ZFPPIPP. Res ima prisilna poravnava glede na 152. člen ZFPPIPP prednost pred stečajnim postopkom. Vendar pa tudi glede na določila četrtega odstavka 152. člena ZFPPIPP to velja le enkrat. To možnost je dolžnik izkoristil.
Ob položaju, ko je treba o upnikovem predlogu hitro odločiti, si dolžnik ne more kupovati časa z vložitvijo novega predloga za začetek prisilne poravnave, ki bi ponovno povzročil posledice iz prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP. Tako uresničevanje pravice je v nasprotju z namenom zakona, krši pa nenazadnje tudi upnikovo pravico do poplačila terjatve, ki je sestavni del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije.
odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - pritožba dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - nepravnomočna sodba - generalna klavzula - preizkusno obdobje - izbris iz kazenske evidence - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Ni mogoče vsakega ravnanja, ki bi lahko predstavljalo kaznivo dejanje, opredeliti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP (generalna klavzula). Res je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana, ovira za odpust obveznosti. Vendar pa niti takšna obsodba ne predstavlja ovire, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence. Sodišče prve stopnje mora namreč ob odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše. Če rok za izbris obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da zgolj to, da je dolžnik v času pred začetkom stečajnega postopka storil kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, še ne pomeni avtomatično tudi ovire za odpust - to predstavlja le v primeru, če obsodba v času preizkusnega obdobja ne more biti izbrisana iz kazenske evidence.
nadaljevanje kazenskega pregona v primeru zavrnitve zahteve za preiskavo - novi dokazi - primernost dokaza
Za nadaljevanje kazenskega pregona po določbi 409. člena ZKP mora pristojni tožilec podati nove dokaze, torej take, ki še niso obstajali v času podaje prve zahteve za uvedbo preiskave ali pa so že bili, pa tožilec zanje ni vedel. Dokaza, na katera se tudi v pritožbi sklicuje oškodovanec kot tožilec, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot dokaza, ki ne ustrezata navedeni zakonski zahtevi.