nadaljevanje kazenskega pregona v primeru zavrnitve zahteve za preiskavo - novi dokazi - primernost dokaza
Za nadaljevanje kazenskega pregona po določbi 409. člena ZKP mora pristojni tožilec podati nove dokaze, torej take, ki še niso obstajali v času podaje prve zahteve za uvedbo preiskave ali pa so že bili, pa tožilec zanje ni vedel. Dokaza, na katera se tudi v pritožbi sklicuje oškodovanec kot tožilec, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot dokaza, ki ne ustrezata navedeni zakonski zahtevi.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2, 341/7-3.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za izdajo soglasja - načelo enakega obravnavanja - načelo transparentnosti - skrben pregled - due diligence - skrbnost dobrega gospodarstvenika - standard obrazloženosti sodne odločbe
"Skrbni pregled" (Due Diligence) zakonsko ni urejen, prav tako noben predpis (še najmanj ZFPPIPP) ne določa niti postopka niti predpostavk v zvezi z njim. V odsotnosti zakonske ureditve ni mogoč očitek netransparentnosti prodaje in favoriziranje enega kupca (zgolj) zaradi tega, ker v vabilu k javni dražbi "skrbni pregled" ni bil posebej omenjen. Ker je tak pregled eden od najpomembnejših postopkov pridobivanja informacij, ki jih potencialni kupec potrebuje za svojo odločitev, se bo vsak razumen in vsaj povprečno skrben kupec odločil za tak pregled pred sprejemom odločitve o nakupu, ne glede na to, ali je to v vabilu k javni dražbi izrecno navedeno ali ne. Zgolj v primeru, da bi se to tudi zgodilo in bi bodisi sodišče bodisi upravitelj tak pregled omogočil zgolj enemu izmed potencialnih kupcev, ostalim pa ne, bi bilo mogoče govoriti o nepravilnostih v zvezi s predmetno prodajo.
Standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da se v odločbi zapiše popolnoma tista vsebina, ki jo stranka navaja, in tudi ne, da sodišče odgovori na prav vsako strankino navedbo, pač pa, da sodišče ustrezno prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli.
izvršba na nepremičnine - zastavni upnik - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - izvršilni stroški - povrnitev stroškov zastavnemu upniku - status udeleženca v postopku - smiselna uporaba ZPP
Zastavni upnik sicer res ni oseba, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe oziroma zavarovanja, vendar to še ne pomeni, da ni materialnopravne podlage za pravico zastavnega upnika do povrnitve stroškov izvršilnega postopka, ki so nastali v zvezi s priglasitvijo terjatve v fazi poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino. Upoštevati je treba, da ima zastavni upnik v izvršilnem postopku pravico do poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino le, če priglasi svojo terjatev. Zastavna upnica s tem sicer ni pridobila položaja izvršilne upnice, temveč temu podoben položaj udeleženke. Utemeljenost zahtevka za povrnitev stroškov je zato treba presojati po kriterijih za povrnitev stroškov ob smiselni uporabi določb ZPP.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 410, 411, 411/1.. ZIZ člen 272. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - izdaja regulacijske začasne odredbe - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - otrokove koristi
Oče s svojim ravnanjem ne ogroža svojih hčera, in ker se stiki med očetom in hčerama lahko izvajajo izključno po volji in želji otrok (v kolikor hčeri ne bosta pristali na stike, se ti ne bodo izvajali), ni podana po pritožbi zatrjevana psihična oziroma fizična ogroženost otrok kot temeljna predpostavka za izdajo predlagane začasne odredbe o prepovedi stikov očeta z otrokom.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse
Stranka, ki je že bila oproščena plačila takse, ne more ponovno predlagati oprostitve plačila takse, ki ji je naložena v plačilo po četrtem odstavku 15. člena ZST-1.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - izrek zaporne kazni
Obsojenemu je bila izrečena kazen šest mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja poskusa velike tatvine v sostorilstvu po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 34. in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki pa mu jo je sodišče nadomestilo s 360 urami dela v splošno korist, ki bi jo moral obsojeni opraviti v roku enega leta od izvršljivosti sodbe. Obsojeni je bil s sodbo izrecno opozorjen, da lahko sodišče v primeru, da ne bo izpolnjeval nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obsojeni ni pričel opravljati dela v splošno korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004580
ZKP člen 506, 506/4.. KZ-1 člen 61.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - izrek zaporne kazni - obsojenčevo zdravstveno stanje - premoženjsko in finančno stanje
Pritožba zagovornice, ki skuša neporavnavo obsojenčeve obveznosti opravičiti z njegovim slabim zdravstvenim stanjem, zaradi katerega je vprašljivo prestajanje zaporne kazni, ne more biti uspešna, saj k pritožbi priložena dokumentacija ne opravičuje obsojenčeve neizpolnitve naložene mu obveznosti. Sicer pa s takšnimi pritožbenimi navedbami zagovornica bolj nakazuje na obsojenčevo nezmožnost prestajanja zaporne kazni in v zadostni meri ne pojasni, glede na to, da je obsojeni imel redne mesečne prilive, njegovo nezmožnost plačila. Razen navedenega pa ni spregledati, da je obsojenemu prvotno določen triletni rok za izpolnitev dodatnega pogoja bil na njegov predlog podaljšan (izjava obsojenega B2 spisa) še za eno leto, pa v tem roku ponovno ni plačal ničesar.
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in temelji, kot je to obrazloženo v napadeni sodbi, na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni v primeru njene neizterljivosti. Obsojenec pravilnosti prvostopne sodbe v pritožbi ne oporeka, temveč se zavzema le za obročno plačilo denarne kazni. Tak njegov predlog pa je prepozen.
s sodbo naložena obveznost - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - postopek za preklic pogojne obsodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev pravice do obrambe - pravilno vabljenje - vrnitev premoženjske koristi - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Pritožnik pa prezre, da mu je sodišče prve stopnje z napadeno sodbo podaljšalo rok za vrnitev premoženjske koristi oškodovani družbi D d.d., in sicer še za šest mesecev, v katerem mora pridobljeno premoženjsko korist oškodovani družbi vrniti. Pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje ni prezrlo, da je sicer obsojeni po naroku dne 19. 1. 2016 oškodovani družbi vrnil vozilo, zato pritožba v tej smeri ne more biti uspešna. Sklicevanje obsojenega na to, da bi ga lahko oškodovana družba civilno tožila in je zato kazenski postopek odveč, ne more biti uspešno, saj je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločalo o preklicu pogojne obsodbe zaradi neizpolnjenega posebnega pogoja in vrnitve pridobljene premoženjske koristi. Sicer pa so nadaljnje pritožbene navedbe obsojenega, ko se hkrati sklicuje na slabe premoženjske razmere, po drugi strani pa navaja, da bi se oškodovanec lahko poplačal s prodajo njegovih nepremičnin, na katerih je solastnik, protislovne.
Napačno je prvostopenjsko sodišče štelo, da je odločba tožene stranke z dne 8. 11. 2016, s katero je bila nadomeščena začasna odločba z dne 19. 11. 2015, postala pravnomočna. Tako iz pritožbenih navedb, kakor iz odgovora na pritožbo tožene stranke izhaja, da je tožnik zoper odločbo z dne 8. 11. 2016 vložil pritožbo, ki je pravočasna. O tožnikovi pritožbi je toženka odločala z odločbo z dne 3. 8. 2017. Ravnanje sodišča, ko je s sklepom z dne 27. 6. 2017 zavrglo tožbo tožnika, s katero ta izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 19. 11. 2015, s katero mu je bila invalidska pokojnina začasno odmerjena, je tako nepravilna in je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe bilo potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
SPZ člen 43, 43/2, 49, 49/1, 49/2.. ZZK-1 člen 5, 94, 94/3, 246, 246/1. ZFPPIPP-UPB8 člen 22, 22/1, 22/1-2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - izločitvena pravica na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - učinek vpisa zaznambe spora - pripadajoče zemljišče
Za odločitev v obravnavani zadevi ni pravno pomembno, ali je sporna parcela pripadajoče zemljišče k omenjenim stavbam, temveč je pravno pomembno, da tožeča stranka najkasneje od 1.9.2011 (učinek zaznambe spora v zemljiški knjigi) ni mogla biti več v dobri veri, da je lastnica dveh parkirnih mest, ki ležijo na sporni nepremičnini, glede katere so etažni lastniki prostorov v omenjenih stavbah zahtevali, da se v celoti določi kot pripadajoče zemljišče k omenjenim stavbam. Več kot očitno je, da so s tem etažni lastniki dali jasno vedeti, da nasprotujejo tudi tožnikovi lastninski pravici na delu te nepremičnine.
ZDR-1 člen 75, 75/8, 108, 108/2, 108/2-3.. ZDR člen 73, 73/6.
odpravnina - začasen prenos dejavnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med toženo stranko in družbo A. d. o. o. prišlo do začasnega prenosa dejavnosti. Če delodajalec prenosnik začasno prenese na podlagi pravnega posla podjetje na delodajalca prevzemnika, po prenehanju veljavnosti tega pravnega posla preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij delavcev ponovno na delodajalca prenosnika (šesti odstavek 73. člena ZDR, ki je veljal v spornem obdobju, enako osmi odstavek 75. člena ZDR-1, ki je veljal v času, ko je tožnik pridobil pravico do odpravnine).
Ni bistvena okoliščina, da je tožnik z družbo A. d. o. o. sklenil pogodbo o zaposlitvi, saj pogodbene in druge obveznosti delavca prehajajo na delodajalca (najprej prevzemnika, nato ponovno nazaj na prenosnika) na podlagi samega zakona.
ZGD-1 člen 263. ZBan-1 člen 66, 66/1, 66/1-4, 173, 173/1, 173/1-2.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - skrbnost kreditodajalca - konflikt interesov - kredit - kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti - zmotna uporaba materialnega prava
V luči obrazloženega lahko takšen interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje bančnih poslov. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena, saj obstoji konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretjega toženca kot članov uprave tožnice o preprečevanju konfliktov interesov predstavlja protipravno ravnanje. Presoja sodišča prve stopnje, da elementa protipravnosti in krivde nista podana, se tako izkaže za materialnopravno zmotno.
ZZZDR člen 129, 129a, 129a/2, 132. ZPP člen 3, 3/3, 308, 412, 412/2, 413.
sprememba preživnine - znižanje preživnine - višina preživnine - nadstandardna preživnina - potrebe otroka - zmožnosti staršev - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - dovoljenost sodne poravnave - pravnomočnost - odločanje o stroških po prostem preudarku
Preživnina se določa glede na konkretne zmožnosti staršev in konkretne potrebe otrok (129. člen ZZZDR). Zmožnosti staršev in potrebe otrok so zelo različne, tako tudi prisojene preživnine. Višine se začno pri skoraj simboličnih preživninah v primeru bolnih, za delo nesposobnih, trajno brezposlenih zavezancev brez premoženja ali takšnih, ki so na prestajanju zaporne kazni in rastejo preko nižjih, povprečnih, višjih (v to skupino se uvršča preživnina, ki jo je dolžan plačevati tožnik) in visokih do nadstandardnih preživnin. Sodna praksa je že večkrat pojasnila, da je treba potrebe otrok zadovoljevati v približno takšnem vrstnem redu, kot so te nanizane v drugem odstavku 129.a člena ZZZDR. Najprej je treba pokriti stroške bivanja, hrane, oblačil in obutve, nato varstva, izobraževanja in vzgoje, nazadnje še (če zmožnosti staršev to omogočajo) oddiha in razvedrila. Ker zmožnosti tožnika in toženčeve matere to omogočajo, je razumljivo, da preživnina za toženca pokriva širši spekter potreb, tudi takšne, ki niso eksistencialnega pomena.
To, da se preživninskemu zavezancu rodijo otroci, predstavlja spremembo in poveča stroške, a sprememba ni odločilna v smislu določbe 132. člena ZZZDR oziroma ne predstavlja spremembe premoženjskih zmožnosti tedaj, ko so te dovolj dobre oziroma tedaj, ko tudi rojstvo otrok ne poruši vrednostnega sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka.
ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 285, 286, 318, 318/3, 318/4. ZGD člen 439, 439-8.
odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - družba z omejeno odgovornostjo - sklep družbenikov - procesna predpostavka za tožbo - nesklepčnost tožbe - odprava nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - odtujitev stvari ali terjatve, o kateri teče pravda - vstop novega upnika - relativna bistvena kršitev določb postopka
V družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodji v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovanju, odločajo družbeniki (8. alineja 439. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD, veljavnega v času vložitve zadevne tožbe). Sklep družbenikov je glede na citirano zakonsko določilo materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve, kakršna je obravnavana, takšno pa je tudi enotno stališče sodne prakse (VSL I Cpg 898/2012, VSL II ICpg 335/2011, VSM I Cpg 410/2014, VSM I Cpg 265/2015, III Ips 30/2012 in III Ips 32/2016).
najemna pogodba za poslovni prostor - sodna odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas
Delovanje tožene stranke v javnem interesu z vsakoletnim prirejanjem veselic, na odpoved pogodbe ne more v ničemer vplivati. Prav tako tožeči stranki glede na jasna pogodbena določila o možnosti odpovedi pogodbe, ni treba navajati nobenega utemeljenega razloga, ki naj bi opravičeval odpoved najemne pogodbe.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada za posvet s stranko - materialni stroški - razlaga opisa tarifne številke
Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo, da priglašenih stroškov za posvet s stranko ni mogoče priznati, ker ne gre za samostojno opravilo iz Tarifne številke 39, ki ne bi bili zajeti v Tarifni številki 15.
URS člen 26, 26/1.. ODZ paragraf 1192,1193,1194,1195,1196,1197.. OZ člen 1060.. ZOR člen 361, 361/1.. ZCen člen 6, 6/2.
pozavarovalna pogodba - administrativna omejitev višine zavarovalnih premij - denarno nadomestilo - družba civilnega prava - kvotno pozavarovanje
Kvotno pozavarovanje, kot sta ga sklenili pravdni stranki, ima pomembno skupno značilnost z družbo civilnega prava. Gre za skupni prevzem tveganja in koristi, ki se kaže v dogovoru o delitvi premij in škod. Iskanje podobnosti konkretnega pogodbenega razmerja z zakonsko urejenimi pogodbami ne pomeni negacije avtonomije volje strank na področju sklepanja pozavarovalnih pogodb. Bistveno je, da sta stranki razmerje uredili tako, da sta ohranili oziroma upoštevali temeljni princip kvotnega pozavarovanja (t.j. da so obveznosti cedenta in pozavarovatelja razdeljene v enakem razmerju kot premija), ki pa je enak principu delitve tveganj v družbi civilnega prava.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje dokaznega bremena ni prevalilo na tožnika, saj je upoštevalo določbo 3. odstavka 47. člena ZDR-1 o obrnjenem dokaznem bremenu. Tožniku v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo potrebno in tudi ni dokazoval, da so njegove trditve o trpinčenju na delovnem mestu pri toženi stranki resnične, ampak je tožena stranka morala dokazati, da zatrjevanega trpinčenja ni bilo.
Sodišče prve stopnje je na podlagi obravnave vseh dogodkov pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala, da zatrjevanega trpinčenja tožnika ni bilo in da mu je zagotavljala delovno okolje, v katerem ni bil izpostavljen mobingu s strani delodajalca, nadrejenih ali sodelavcev.