Pogoj za kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1 je izpovedba, ki ni v skladu z objektivnim dogajanjem (objektivna neresničnost) in zavest priče, da vsebina izpovedbe ne odgovarja takšnemu dogajanju, kakor ga ima v spominu, in da hoče tako izpovedovati (subjektivna neresničnost). Sodna praksa določa, da krive izpovedbe ni, če je priča prepričana, da se je dogodek pripetil oziroma odigral tako, kot ga pojasnjuje.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - predkaznovanost - objektivne in subjektivne okoliščine
Utemeljeno pa okrožna državna tožilka opozarja, da glede na zaporno kazen treh let, ki je bila obsojencu izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru X K 19468/14 dne 21. 8. 2014 in je postala pravnomočna dne 31. 12. 2014, ki jo bo obsojeni glede na datum začetka prestajanja kazni 22. 10. 2016, prestal šele 22. 10. 2019, kar pomeni, da alternativno prestajanje kazni z delom v splošno korist, ki je sicer bila obsojenemu izrečena z napadenim sklepom, obsojeni sploh ne bi mogel opraviti v zakonsko določenem dveletnem roku.
časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice
Če je čas trajanja pravice v zemljiški knjigi vpisan v skladu z 21. členom ZZK-1, dvoma o tem, da lahko časovno omejeno pravico izbrišemo brez listine, ne more biti.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse
Stranka, ki je že bila oproščena plačila takse, ne more ponovno predlagati oprostitve plačila takse, ki ji je naložena v plačilo po četrtem odstavku 15. člena ZST-1.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 410, 411, 411/1.. ZIZ člen 272. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - izdaja regulacijske začasne odredbe - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - otrokove koristi
Oče s svojim ravnanjem ne ogroža svojih hčera, in ker se stiki med očetom in hčerama lahko izvajajo izključno po volji in želji otrok (v kolikor hčeri ne bosta pristali na stike, se ti ne bodo izvajali), ni podana po pritožbi zatrjevana psihična oziroma fizična ogroženost otrok kot temeljna predpostavka za izdajo predlagane začasne odredbe o prepovedi stikov očeta z otrokom.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - izrek zaporne kazni
Obsojenemu je bila izrečena kazen šest mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja poskusa velike tatvine v sostorilstvu po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 34. in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki pa mu jo je sodišče nadomestilo s 360 urami dela v splošno korist, ki bi jo moral obsojeni opraviti v roku enega leta od izvršljivosti sodbe. Obsojeni je bil s sodbo izrecno opozorjen, da lahko sodišče v primeru, da ne bo izpolnjeval nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obsojeni ni pričel opravljati dela v splošno korist.
s sodbo naložena obveznost - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - postopek za preklic pogojne obsodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev pravice do obrambe - pravilno vabljenje - vrnitev premoženjske koristi - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Pritožnik pa prezre, da mu je sodišče prve stopnje z napadeno sodbo podaljšalo rok za vrnitev premoženjske koristi oškodovani družbi D d.d., in sicer še za šest mesecev, v katerem mora pridobljeno premoženjsko korist oškodovani družbi vrniti. Pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje ni prezrlo, da je sicer obsojeni po naroku dne 19. 1. 2016 oškodovani družbi vrnil vozilo, zato pritožba v tej smeri ne more biti uspešna. Sklicevanje obsojenega na to, da bi ga lahko oškodovana družba civilno tožila in je zato kazenski postopek odveč, ne more biti uspešno, saj je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločalo o preklicu pogojne obsodbe zaradi neizpolnjenega posebnega pogoja in vrnitve pridobljene premoženjske koristi. Sicer pa so nadaljnje pritožbene navedbe obsojenega, ko se hkrati sklicuje na slabe premoženjske razmere, po drugi strani pa navaja, da bi se oškodovanec lahko poplačal s prodajo njegovih nepremičnin, na katerih je solastnik, protislovne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004580
ZKP člen 506, 506/4.. KZ-1 člen 61.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - izrek zaporne kazni - obsojenčevo zdravstveno stanje - premoženjsko in finančno stanje
Pritožba zagovornice, ki skuša neporavnavo obsojenčeve obveznosti opravičiti z njegovim slabim zdravstvenim stanjem, zaradi katerega je vprašljivo prestajanje zaporne kazni, ne more biti uspešna, saj k pritožbi priložena dokumentacija ne opravičuje obsojenčeve neizpolnitve naložene mu obveznosti. Sicer pa s takšnimi pritožbenimi navedbami zagovornica bolj nakazuje na obsojenčevo nezmožnost prestajanja zaporne kazni in v zadostni meri ne pojasni, glede na to, da je obsojeni imel redne mesečne prilive, njegovo nezmožnost plačila. Razen navedenega pa ni spregledati, da je obsojenemu prvotno določen triletni rok za izpolnitev dodatnega pogoja bil na njegov predlog podaljšan (izjava obsojenega B2 spisa) še za eno leto, pa v tem roku ponovno ni plačal ničesar.
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in temelji, kot je to obrazloženo v napadeni sodbi, na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni v primeru njene neizterljivosti. Obsojenec pravilnosti prvostopne sodbe v pritožbi ne oporeka, temveč se zavzema le za obročno plačilo denarne kazni. Tak njegov predlog pa je prepozen.
Ker je imela tožnica s toženo stranko v spornem obdobju že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto finančnik V in kasneje za delovno mesto strokovni sodelavec VI, ni mogla zahtevati obstoja delovnega razmerja še na višjem delovnem mestu. Ker je bila torej pisna pogodba med njo in toženo stranko sklenjena, tudi ni bilo pogojev za izstavitev nove pogodbe o zaposlitvi, kot je to predlagala tožnica. Zahtevek za izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi pride v poštev, če pisna pogodba ni bila sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, delavec pa zatrjuje, da dejansko opravlja drugo delo.
Utemeljeno je bil zavrnjen tudi del njenega tožbenega zahtevka, s katerim za sporno obdobje vtožuje razliko med prejeto plačo in plačo delovnega mesta višji referent. S tem delom tožbenega zahtevka tožnica uveljavlja plačilo po dejanskem delu, ki naj bi ga opravljala in ki naj bi spadalo v opis del in nalog višje vrednotenega delovnega mesta višji referent. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica vseh del tega višje vrednotenega delovnega mesta ni opravljala, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče. Glede na navedeno ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica vseh del delovnega mesta višji referent ni opravljala oziroma, da je v zvezi s tem opravljala dela in naloge, ki so izhajala tudi iz opisa del in nalog njenega delovnega mesta (za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi).
V obravnavani zadevi je ključno vprašanje za odločitev o razliki nadomestila, vtoževanega na podlagi odredbe tožene stranke z dne 8. 3. 2016, le v tem, ali je odredba pomenila podlago za čakanje na delo doma s pravico do 100 % nadomestila plače po 137. členu ZDR-1 ali pa je pomenila zakonito podlago za izplačilo nadomestila zgolj v višini 80% - kot je odredbo v času od 9. 3. 2016 do 26. 8. 2016 izvrševala tožena stranka, tako da je tožnik vložil tožbo za izplačilo 20% razlike nadomestila plače. Zahtevek iz naslova razlike nadomestila v plači za sporno obdobje je bil po temelju napačno zavrnjen, ker je sodišče prve stopnje zmotno menilo, da je v okviru predmetnega spora mogoče ugotavljati tožnikov bolniški stalež. Pri tem je ravnalo v smislu odločanja o predhodnem vprašanju, ki je sicer v pristojnosti socialnega sodišča - pa še to pod pogojem, da so za sodno varstvo izpolnjene procesne predpostavke, med katerimi je ključna, da se v sporu presoja dokončni upravni akt (63. člen ZDSS-1), kar pomeni, da mora biti na pasivni strani ZZZS, kar vse pa v konkretnem primeru ni podano. V posledici nedopustne ugotovitve bolniškega staleža je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožnik na podlagi osmega odstavka 137. člena ZDR-1 iz naslova bolniškega staleža upravičen zgolj do nadomestila v 80% višini, ki ga je tudi že prejel, zaradi česar je zahtevek napačno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VSM00004247
OZ-UPB1 člen 336, 352, 353, 353/1, 357, 357/5, 965, 965/1. ZOZP člen 18, 18/1.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - škoda povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje
Glede na zakonsko določene kriterije sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da izračunu škode, ki ga je pripravila tožeča stranka, nedvomno strokovnjak na področju obračuna prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (škodo po prvem odstavku 18. člena ZOZP predstavlja prav izpad teh prispevkov), ne bi sledilo. Še toliko bolj zato, ker tožena stranka svojih (nasprotnih) trditev ni z ničemer dokazno podprla (npr. predložila drugačnega izračuna ali vztrajala pri tem, da izračun napravi ustrezen izvedenec). Dokazno breme glede višine zatrjevane škode je res na tožeči stranki in sodišče druge stopnje ocenjuje, da mu je s predloženim izračunom, ki ga je strokovno utemeljila, tudi zadostila. V tem kontekstu ni odveč omeniti, da so vsi ugovori tožene stranke usmerjeni predvsem v izbiro metode izračuna, kar je vprašanje strokovne narave, z znanjem iz tega področja pa sodišče ne razpolaga.
ZPP člen 86, 87, 87/3, 89, 89/2, 343, 343/1, 343/3.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - upravičena oseba
Ker je v obravnavanem primeru vložil pritožbo zoper sodbo in sklep opr. št. V Ps 1671/2016 z dne 17. 5. 2017 tožničin mož, ki za to ni imel ustreznega pooblastila, saj ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP in jo je na podlagi tretjega odstavka 343. člena v zvezi z drugim odstavkom 89. člena ZPP tudi pravilno zavrglo.
URS člen 26, 26/1.. ODZ paragraf 1192,1193,1194,1195,1196,1197.. OZ člen 1060.. ZOR člen 361, 361/1.. ZCen člen 6, 6/2.
pozavarovalna pogodba - administrativna omejitev višine zavarovalnih premij - denarno nadomestilo - družba civilnega prava - kvotno pozavarovanje
Kvotno pozavarovanje, kot sta ga sklenili pravdni stranki, ima pomembno skupno značilnost z družbo civilnega prava. Gre za skupni prevzem tveganja in koristi, ki se kaže v dogovoru o delitvi premij in škod. Iskanje podobnosti konkretnega pogodbenega razmerja z zakonsko urejenimi pogodbami ne pomeni negacije avtonomije volje strank na področju sklepanja pozavarovalnih pogodb. Bistveno je, da sta stranki razmerje uredili tako, da sta ohranili oziroma upoštevali temeljni princip kvotnega pozavarovanja (t.j. da so obveznosti cedenta in pozavarovatelja razdeljene v enakem razmerju kot premija), ki pa je enak principu delitve tveganj v družbi civilnega prava.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010249
URS člen 22, 28. KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 371, 371, 1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nejasni razlogi sodbe - nasprotje med razlogi - pravica do izjave - načelo zakonitosti - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - dejansko stanje - preslepitveni namen - izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca
Dokazanost preslepitve in oškodovančeva privolitev kot razlog za izključitev protipravnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je odpoved prepozna, saj je glede vseh dogodkov potekel subjektivni rok iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, glede nekaterih pa tudi objektivni rok. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved nezakonita ter da na tej podlagi tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati pravic iz tretjega odstavka 11. člena ZDR-1, ki določa, da je delavec v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka tega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Pri uveljavljanju plačila odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka iz tretjega odstavka 111. člena ZDR-1, ne gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, temveč za premoženjsko pravni zahtevek, katerega utemeljenost je sicer res odvisna od predhodne ugotovitve zakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar to ne vpliva na samo naravno spora.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ni izpolnila v programu dela določenih ciljev za uspešno opravo poskusnega dela oziroma, ni izpolnila minimalnih pričakovanj delodajalca, zaradi katerih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu sodelavec za obdelavo zavarovalnih primerov. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala, da tožnica objektivno postavljenih ciljev v času poskusne dobe ni dosegla, ker dela ni opravljala samostojno, samoiniciativno, pravočasno, strokovno in v skladu s sprejetimi normativi. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zakonito podala tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SODNE TAKSE
VDS00005726
ZDSS-1 člen 7, 71.
sodne takse - ponovna odmera pokojnine
Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v 71. členu ZDSS-1, kjer je določeno, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo. V sporih o pravicah iz prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, za katere je stvarno pristojno socialno sodišče in med katere sodi tudi spor o pravici do ponovne odmere pokojnine, ni taksne zavezanosti. To pomeni, da tožeče stranke v tovrstnih sporih takse niso dolžne plačati.
Upravičenec do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca mora centru za socialno delo spremembo vrste periodičnega dohodka zaradi začetka prejemanja določenega dohodka sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Če jo sporoči pravočasno, se o pravici na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. Tudi če je ne sporoči pravočasno, se o pravici na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, saj gre za spremembo, ki ima lahko za posledico nižjo višino sredstev.
najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - enoletni odpovedni rok - nalog za izpraznitev poslovnega prostora
Dejstvo, da tožena stranka ne uporablja vseh poslovnih prostorov, ki se nahajajo na parcelah, ki jih je navedla tožnica, temveč le tretjinski delež, ne pomeni, da je tožbeni zahtevek očitno nesklepčen.
Tožeči stranki glede na jasna pogodbena določila o možnosti odpovedi pogodbe ni treba navajati nobenega utemeljenega razloga, ki naj bi opravičeval odpoved najemne pogodbe.
Zgolj dejstvo, da sta se pravdni stranki dogovarjali o morebitni rešitvi situacije na miren način, pa ne pomeni, da je tožba preuranjena. Ker do dogovora na miren način med pravdnima strankama ni prišlo, je tožeča stranka v skladu s pogodbenimi določili podala sodno odpoved najemne pogodbe.