odločitev o pravdnih stroških - nagrada za posvet s stranko - materialni stroški - razlaga opisa tarifne številke
Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo, da priglašenih stroškov za posvet s stranko ni mogoče priznati, ker ne gre za samostojno opravilo iz Tarifne številke 39, ki ne bi bili zajeti v Tarifni številki 15.
Na podlagi ugotovitev izvedenca, da gre pri tožniku za kronični potek in trajno zdravljenje in da ni pričakovati absolutne restitucije, ampak zgolj parcialno in da je bil po hospitalni obravnavi pri tožniku dejansko dosežen le delni uspeh, je potrebno izpostaviti vprašanje pravilne uporabo prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Za ugotovitev invalidnosti je namreč potrebno, da je zdravljenje zaključeno, in sicer v tem smislu, da gre za takšno dokončno stanje, pri katerem ni več mogoče pričakovati izboljšanja. V tožnikovem primeru pa ravno popolnega izboljšanja že sedaj ni mogoče pričakovati, ampak kljub zdravljenju, le delno remisijo z možnostjo delnih delovnih zmožnosti, kar je konkretno tudi hospitalna obravnava dejansko pokazala. Ne glede na takšne ugotovitve izvedenca, pa sodišče s tem ali z drugim izvedencem ni razčistilo, ali je na podlagi takšne ugotovitve in trenutnega zdravstvenega stanja, predvsem pa zaradi narave bolezni in kroničnega poteka zdravljenja ter pričakovanega uspeha (hospitalnega zdravljenja zaradi tožnikove nekritičnosti do terapij), pri tožniku že mogoče ugotoviti omejeno ali zmanjšano zmožnost za delo ali celo izgubo delovne zmožnosti.
V obravnavanem primeru pri tožnici ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da so izpolnjeni pogoji za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela na delu z omejitvami s krajšim delovnim časom od polnega.
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - višina terjatve upnika - leasingodajalec - razveza pogodbe o finančnem leasingu
Višje sodišče se ne strinja, da predmet leasinga, na katerem leasingodajalec obdrži lastninsko pravico, predstavlja le sredstvo zavarovanja, primerljivo s poroštvom ali zastavo stvari za poplačilo v primeru neplačevanja obveznosti. Čeprav je namen finančnga leasinga financiranje nepremičnine, pa kljub temu leasingdajalec v celoti zadrži lastninsko pravico na tem predmetu. Je tako pravni kot ekonomski lastnik predmeta (ekonomski najkasneje od vrnitve predmeta leasinga), zato tega položaja ne gre enačiti z drugimi zavarovanji, ko so lastniki, tudi pravno, le zastavitelji predmeta in to ostanejo vse do prodaje predmeta zavarovanja. Z odstopom od pogodbe o leasingu, ko leasingojemalec vrne predmet, ima leasingodajalec polno lastninsko pravico na tem predmetu, višje sodišče pa ne vidi podlage, da predmeta ne bi smel zadržati zase.
Upniku ni mogoče priznati materialnopravne legitimacije za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Višine dejanske, pravilne in pravične terjatve do dolžnika namreč sploh še ni mogoče ugotoviti, tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšne so dejanske in pravilne obveznosti dolžnika glede na njegova sredstva.
Čeprav ima praviloma upnik pravico do izbire postopka, v katerem bo uveljavil terjatev, pa gre ravno v obravnavanem primeru za situacijo, ko je treba izvesti kontradiktoren postopek z izvedbo vseh dokazov, da bi se lahko ugotovila dejanska terjatev upnika do stečajnega dolžnika. Takemu postopku pa stečajni postopek ni namenjen in takšno ugotavljanje dejstev s polnim dokaznim postopkom sodi v pravdni, ne pa stečajni postopek.
pobot - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje v dokazni oceni prezrlo dokaz tožeče stranke o že opravljenem pobotu pred vloženo tožbo, je bilo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti.
obstoj poslovnega razmerja - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - posojilna pogodba - najemno razmerje - dokazno breme - trditvena in dokazna podlaga
Opredelitev podlage tožnikove izpolnitve (plačilo obravnavanega denarnega zneska) je torej tisto pravno relevantno dejstvo, ki manjka v obravnavanem življenjskem dogodku, na katerem tožnik temelji toženčevo vrnitveno obveznost iz naslova neupravičene pridobitve. Brez opredelitve te ni mogoče presoditi ali obstoji toženčeva vrnitvena dolžnost.
Tožnik zahteva vrnitev danega oziroma znižanje kupnine zaradi napake stvari, ko trdi, da je bilo med strankami prodajne pogodbe dogovorjeno, da plača višjo kupnino za parcelo z elektriko, kot bi jo sicer za parcelo brez elektrike.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prišlo do očitne pisne pomote, saj je iz njegove odločbe jasno razvidno, da tečejo zamudne obresti od 23. 9. 2015 dalje, zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004550
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
podlage odškodninske odgovornosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - poškodba pri delu - poškodba živca - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - pritožbene novote
Ugovori, ki jih je pritožnik postavil v zvezi z višino odškodnine, prisojeno za posamezne oblike nepremoženjske škode, so premalo konkretni oziroma neprepričljivi. Enako velja tudi za njegovo sklicevanje na primerljivo sodno prakso. Nanjo se sklicuje povsem splošno, pri čemer ne navede niti ene zadeve, ki bi bila po dejanski plati primerljiva z njegovo in v kateri bi bila dosojena višja odškodnina.
ZFPPIPP člen 213, 213/3, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Temeljni okvir smiselne razlage določb o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave je podal že sam zakonodajalec, ko je določil, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Pri razlagi pravnih učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave pa izvršilno sodišče zavezuje tudi pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko prestrukturiranje zajema tudi zavarovane terjatve, vendar brez soglasja upnikov takšnih terjatev ni mogoče prestrukturirati.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - subjektivna nevarnost - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Samo po sebi ni moč šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.
predmet izvršbe - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - lastninska pravica v pričakovanju - izvršba na dolžnikovo terjatev - leasing avtomobila - načelo dispozitivnosti
Pričakovalna pravica ni terjatev, ampak je druga premoženjska pravica. Gre za lastninsko pravico z odbitkom. Da pričakovalna pravica ni terjatev, izhaja tudi iz načina prenosa te pravice. Prenaša se na način, kot se prenašajo stvarne pravice - stvarnopravni sporazum in izročitev stvari. Z golo cesijo se prenaša le pričakovalna pravica, ki predstavlja predstopnjo do nastanka terjatve.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - parkirnina - stroški fizioterapije - zamuda - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Čeprav je izvedenec v svojem mnenju zapisal, da so bile splošne življenjske aktivnosti pri tožnici krajši čas delno zmanjšane in zato vzrok za duševne bolečine, pa navedena ugotovitev še ne predstavlja podlage za prisojo odškodnine iz tega naslova. Praviloma gre pri tej obliki odškodnine za trajno prikrajšanje.
ZIZ člen 40, 40/1, 272, 273, 273/1. SPZ člen 24, 32, 33.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - posestno varstvo - posestno varstvo služnosti - motenje posesti
Stvarnopravni zakonik res ne pozna več posesti pravice, zato tožnik ne more zahtevati varstva pred motenjem posesti v obsegu stvarne služnosti, vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnik nima posestnega varstva v obsegu posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču. To pa je v tej pravdi tožnik tudi zahteval. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval tako, da je zahteval varstvo posesti same poti vožnje in peš hoje in je le v pojasnilo uporabil besedo služnost.
Začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja, sodišče ne more izdati.
razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - skupen namen pogodbenikov - izpolnitev tretji osebi - dokazno breme - izpolnitev obveznosti - gradbena pogodba o izvedbi del - popravilo strehe
Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali pogodbeno določilo predstavlja dogovor med izvajalcem (upnikom) in etažnimi lastniki (dolžniki) o izpolnitvi obveznosti upravitelju (tretji osebi). Tezi pravdnih strank o vsebini te pogodbene določbe sta diametralno nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
Načeloma velja, če tožnik ne dokaže protipravnosti ravnanja storilca s stopnjo prepričanja, odpade potreba po ugotavljanju ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti ter da mora oškodovanec dokazati, da je zatrjevano ravnanje storilca protipravno (nedopustno) in da protipravnost ni izključena. Šele v nadaljevanju (torej v drugi fazi) pa mora dokazati obstoj konkretnih okoliščin nedopustnega ravnanja. Prav v tem delu, kar je posebnost obravnavanega primera, se dejstva odškodninskih predpostavk, ki se nanašajo na protipravnost in krivdo (ter tudi na vzročno zvezo) medsebojno tesno prepletajo. Dokazovanje teh dejstev je za tožnika oteženo, ker nima oziroma ima le pomanjkljivo strokovno znanje, ki je nujna predpostavka za dokazovanje teh dejstev. Potrebno strokovno zanje imata zavarovanec oziroma trener, ki tudi razpolagata z listinami, ki so relevantne za dokazovanje teh dejstev. Če bi gradili tezo, da je v teh primerih na oškodovancu dokazno breme, da s stopnjo prepričanja dokaže konkretne okoliščine protipravnega ravnanja storilca, bi bilo obrnjeno dokazno breme, kot eno izmed temeljnih načel OZ, ki je namenjeno varstvu oškodovanca, izvotljeno. Zato sodna praksa skozi posamezne primere išče pravo ravnotežje teh položajev, v okviru obstoječih materialnopravnih predpisov in načel odškodninskega prava. Prav zaradi teh razlogov v sodni praksi ni enoznačnega odgovora, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca. Različnost presoje teh vprašanj je zgolj navidezna. Gre namreč za enoten pristop, ker mora sodišče v vsakem primeru posebej pri oceni, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca, okoliščine konkretnega primera presojati skozi temeljna načela in materialnopravne predpise odškodninskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00004462
OZ člen 190, 191.
neupravičena obogatitev - preplačilo dolga - izvršilni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - potni stroški odvetnika - potrebni stroški - stroški prihoda na sodišče - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika
Plačila, ki jih tožnica sedaj s tožbo terja nazaj, so ji bila odtujena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, torej prisilno, zato ni mogoče govoriti o tem, da je tožnica plačila izvrševala prostovoljno.
postopek izdaje začasne odredbe - postopkovna pravila - načelo konktradiktornosti - izvršilni postopek - obrazložen ugovor dolžnika - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - odločanje o ugovoru
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja prav za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku. Šele po prejemu odgovora oziroma po poteku roka za vložitev odgovora, sodišče lahko o ugovoru odloči.
prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanka trpi za hudo duševno motnjo - bipolarno motnjo razpoloženja s psihotičnimi simptomi. Obstaja nevarnost ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oz. nevarnost hujšega ogrožanja zdravja sebe ali drugih.