zavrženje tožbe - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odločba Ustavnega sodišča
Tožena stranka je v predmetni zadevi vročala odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po določbi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1, ki jo je Ustavno sodišče RS razveljavilo. Razlog za razveljavitev je neskladnost določbe četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 z Ustavo RS, saj gre za prekomerni poseg v pravico delavca iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Že zaradi tega je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožnici odpoved pravilno vročena po določbi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 (dne 1. 3. 2016), zaradi česar je tožbo, vloženo dne 15. 4. 2016, kot prepozno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005072
SPZ člen 61, 61/1, 206, 206/2, 207, 207/1, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 46, 57, 57/3, 151, 151/2, 151/2-1, 151/2-4, 213, 213/1, 213/1-1, 272, 272/1, 272/1-3, 316, 317, 490, 490/1, 490/1-1. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 239, 239/1.
potrjena prisilna poravnava - globalna fiduciarna cesija - ločitvena pravica - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - stečajni postopek - obdobje izpodbojnosti
S sklenitvijo pogodbe o globalni fiduciarni cesiji je družba G. razpolagala s svojimi točno določenimi bodočimi terjatvami. Z njimi je razpolagala že ob sklenitvi pogodbe, ko je še bila razpolagalno sposobna. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da so te terjatve, če so nastajale med postopkom prisilne poravnave nad cedentom G., na podlagi drugega odstavka 209. člena SPZ sicer prehajale sicer v premoženje cedenta, vendar obremenjene z ločitveno pravico cesionarja. Brez kvalitetnega zavarovanja ob trenutku sklenitve kreditne pogodbe družba G. (cedent) kredita ne bi dobila. Ni razumno pričakovati, da bi ji ga bila banka odobrila. Ker je kredit prejela istočasno, ko je kreditodajalcu dala zavarovanje, prejela pa ga je prav zaradi danega zavarovanja, je edino logično in pošteno, da bi tako stanje v NFP tudi predstavila.
Globalna cesija je pretežno anticipirana (vnaprej dogovorjena) cesija, ki pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Po uvedbi insolvenčnega postopka nad fiduciantom fiduciarju na fiduciarno prenesenih terjatvah ostane le ločitvena pavica. To izrecno izhaja iz drugega odstavka 209. člena SPZ. Da to velja tudi za terjatve, prenesene na podlagi pogodbe o globalni fiduciarni cesiji, ki je bila sklenjena izven obdobja izpodbojnosti pa, kot rečeno, potrjuje tudi novejša pravna teorija in (sicer redka) sodna praksa. Skladno pa je to tudi zakonskemu namenu zavarovanja terjatev.
Izmerjena fleksija 30/80 stopinj ne zadošča kriterijem za telesno okvaro po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar in tako ni izpolnjen funkcionalni kriterij za priznanje telesne okvare. Tudi ponovne meritve na invalidski komisiji, ko je ta izmerila gibljivost tožnikovega kolena od 15 do 70 stopinj, ne ustreza kriterijem za priznanje telesne okvare. Seznam telesnih okvar namreč zahteva omejeno gibljivost kolenskega sklepa z večjo stopnjo anatomske ali funkcije okvare, ta pa je omejena, če je ekstenzija manjša od 150 stopinj (30 stopinj po novem), kar pa ni bilo razvidno pri nobenem testiranju gibljivosti ne s strani fizioterapevtke, ne pri pregledu ortopeda pred izdajo dopolnilnega mnenja z dne 9. 3. 2017. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje invalidnine za telesno okvaro utemeljeno zavrnjen.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 110, 110/1, 110/1-2.. OZ člen 80.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev prepovedi diskriminacije
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da je tožnica z nepooblaščeno in neupravičeno uporabo službenega vozila po 11., 12. in 13. 11. 2015 naklepno kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Utemeljeno je zaključilo, da je tožnica B.B. neresnično in zavajajoče navedla, da vozila dne 11. 11. 2015 ne more vrniti, ker se do 16. 11. 2015 nahaja v bolnišnici. Tožnica je torej s svojimi neresničnimi izjavami zavestno zavajala toženo stranko, kar pomeni, da je dokazan tudi ta očitek. Glede na to, da je tožena stranka v tem sporu dokazala, da je zaradi ravnanj tožnice prišlo do motenj v delovnem procesu, ker tožena stranka ni mogla pravočasno dodeliti službenega vozila drugemu delavcu ter zamenjati gum v zakonskem roku, in da ji je nastala tudi škoda, pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da ugotovljena ravnanja predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - vročanje na registriranem naslovu - vročilnica kot javna listina - stroški prevoda - fotokopija listine - dokazna listina v tujem jeziku - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe
Odsotnost delavca stranke, ki je pravna oseba, ne more biti utemeljen razlog za sklepanje, da pravni osebi sodno pisanje ni bilo vročeno. Pravna oseba mora namreč imeti poslovanje organizirano tako, da si zagotovi (pravočasen) prevzem sodnih pošiljk (pravna oseba namreč ne more biti odsotna). Tej zahtevi pa je prilagojen tudi sistem vročanja sodnih pošiljk stranki, ki je pravna oseba.
Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP). V vlogi z dne 18. 11. 2016 je tožeča stranka zahtevala le povračilo stroškov prevodov v končnem znesku, ne da bi navedla tudi količino opravljenega dela. Tako nekonkretiziranega zahtevka zato sodišče ni moglo preizkusiti. Ne zadostuje namreč zgolj sklicevanje na priloženi račun (priloga A36), ki je tudi sicer sestavljen v tujem jeziku in ga zato sodišče ni bilo dolžno presojati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00004462
OZ člen 190, 191.
neupravičena obogatitev - preplačilo dolga - izvršilni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - potni stroški odvetnika - potrebni stroški - stroški prihoda na sodišče - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika
Plačila, ki jih tožnica sedaj s tožbo terja nazaj, so ji bila odtujena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, torej prisilno, zato ni mogoče govoriti o tem, da je tožnica plačila izvrševala prostovoljno.
prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanka trpi za hudo duševno motnjo - bipolarno motnjo razpoloženja s psihotičnimi simptomi. Obstaja nevarnost ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oz. nevarnost hujšega ogrožanja zdravja sebe ali drugih.
postopek izdaje začasne odredbe - postopkovna pravila - načelo konktradiktornosti - izvršilni postopek - obrazložen ugovor dolžnika - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - odločanje o ugovoru
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja prav za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku. Šele po prejemu odgovora oziroma po poteku roka za vložitev odgovora, sodišče lahko o ugovoru odloči.
ZST-1 člen 14, 14/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 111, 111/2.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - materialno sosporništvo - rok za plačilo sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva. Zmotno je stališče pritožnikov, da gre pri razmerju med tožniki za formalno sosporništvo. Gre za razmerje materialnega sosporništva. Tožniki so namreč kot sodediči sozavezanci in soupravičenci iz materialnopravnega razmerja, ki je obstajalo pred pravdo, obstaja tudi zunaj te pravde in samostojno ne glede na pravdo. Izjema iz drugega odstavka 14. člena ZST-1 tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 1019. člena OZ, po katerem lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti od poroka, čeprav jih ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je dolžnik prišel v stečaj.
OZ člen 86, 86/1, 91, 92, 146. ZGD člen 262, 268, 268/2. ZZavar člen 185, 187, 188.
družba za vzajemno zavarovanje - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - civilni delikt - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - vzročna zveza - neobstoj vzročne zveze - odločba Agencije za zavarovalni nadzor - izredna uprava
Organov vodenja in nadzora v družbi ni mogoče enačiti z družbo, saj so člani teh dveh organov v določenem razmerju z družbo.
ZGD-1 vsebuje določbe o razmerjih med družbo in člani vodenja in nadzora, v 262. členu pa določa, da se pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora, ki niso določene s tem zakonom, določijo v pogodbi, ki jo član sklene z družbo. Če se družba v individualni pogodbi s članom uprave zaveže neutemeljeno odpoklicanemu članu uprave plačati odpravnino, predstavlja podlago za odškodninski zahtevek člana uprave proti družbi pogodbena zaveza družbe.
Pritožbeno sodišče v določbah OZ ni našlo podlage, na kateri bi bilo mogoče članu uprave, ki ga je nadzorni svet neutemeljeno odpoklical, brez pogodbene podlage priznati pravico, da zahteva odškodnino od družbe. Pri tem meni, da smiselna uporaba določbe prvega odstavka 146. člena OZ ne bi mogla priti v poštev, ker po tej določbi pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, član uprave pa ne more biti v razmerju do nadzornega sveta, ki nadzira njeno delo, tretji. Besedna zveza "tretji osebi" pomeni povzročitev škode nekomu iz zunanjega sveta pravne osebe. Ker tožnik ni tretji v smislu določbe prvega odstavka 146. člena OZ, odškodnine pa tudi ne uveljavlja na podlagi kakšne pogodbene zaveze tožene stranke o plačilu odpravnine, po stališču pritožbenega sodišča družba v konkretnem primeru tudi ne odgovarja članu uprave družbe za škodo, ki mu jo povzročita člana nadzornega sveta iste družbe.
Ne glede na prej navedeno stališče pa je pomembno, da je bil tudi pritožnik uspešen pri izpodbijanju razlogov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na presojo, da je podana vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem tožene stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da bi mandat tožeči stranki v vsakem primeru prenehal na podlagi odločbe Agencije za zavarovalni nadzor o izredni upravi. S sklepom nadzornega sveta, četudi je ta ničen, se v konkretnem primeru ni povečala verjetnost, da tožniku že čez nekaj dni v vsakem primeru ne bi prenehala funkcija člana uprave.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00004716
ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. OZ člen 92, 417, 421, 421/2, 422, 422/3. ZPP člen 82, 82/5, 431, 431/1, 431/1-2. ZN člen 64.
vstop novega upnika v izvršbo - cesija - neveljavnost cesije - predložitev pogodbe o sklenjenem pravnem poslu - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - aktivna procesna legitimacija upnika - aktivna stvarna legitimacija - trditveno in dokazno breme dolžnika - nagrada in stroški začasnega zastopnika
Tretji odstavek 24. člena ZIZ kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.
Pojem "po zakonu overjena zasebna listina" je treba razlagati tako, kot to jasneje določa Zakon o pravdnem postopku v 2. točki prvega odstavka 431. člena, t.j. kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca.
Aktivno stvarno legitimirana je oseba, ki je kot nov upnik navedena v listini, s katero se dokazuje prehod terjatve, kolikor dolžnik ne uspe dokazati, da terjatev na novega upnika ni prešla.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa.
Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče brez vpogleda v temeljni pravni posel med odstopnikom in prevzemnikom. Glede preostalih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora v ugovoru navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist (92. člen OZ).
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00004501
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 244.
izbrisna tožba - ugovor pasivne legitimacije - sklep o domiku nepremičnine - ničnost sklepa
Tožnica bi morala tožbo naperiti tudi zoper sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine in ne zgolj zoper toženca, ki je bil zemljiškoknjižni lastnik pred njim. Tožbenemu zahtevku že zato zaradi pomanjkljive oziroma napačne tožene stranke ni mogoče ugoditi.
Načeloma velja, če tožnik ne dokaže protipravnosti ravnanja storilca s stopnjo prepričanja, odpade potreba po ugotavljanju ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti ter da mora oškodovanec dokazati, da je zatrjevano ravnanje storilca protipravno (nedopustno) in da protipravnost ni izključena. Šele v nadaljevanju (torej v drugi fazi) pa mora dokazati obstoj konkretnih okoliščin nedopustnega ravnanja. Prav v tem delu, kar je posebnost obravnavanega primera, se dejstva odškodninskih predpostavk, ki se nanašajo na protipravnost in krivdo (ter tudi na vzročno zvezo) medsebojno tesno prepletajo. Dokazovanje teh dejstev je za tožnika oteženo, ker nima oziroma ima le pomanjkljivo strokovno znanje, ki je nujna predpostavka za dokazovanje teh dejstev. Potrebno strokovno zanje imata zavarovanec oziroma trener, ki tudi razpolagata z listinami, ki so relevantne za dokazovanje teh dejstev. Če bi gradili tezo, da je v teh primerih na oškodovancu dokazno breme, da s stopnjo prepričanja dokaže konkretne okoliščine protipravnega ravnanja storilca, bi bilo obrnjeno dokazno breme, kot eno izmed temeljnih načel OZ, ki je namenjeno varstvu oškodovanca, izvotljeno. Zato sodna praksa skozi posamezne primere išče pravo ravnotežje teh položajev, v okviru obstoječih materialnopravnih predpisov in načel odškodninskega prava. Prav zaradi teh razlogov v sodni praksi ni enoznačnega odgovora, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca. Različnost presoje teh vprašanj je zgolj navidezna. Gre namreč za enoten pristop, ker mora sodišče v vsakem primeru posebej pri oceni, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca, okoliščine konkretnega primera presojati skozi temeljna načela in materialnopravne predpise odškodninskega prava.
Treba je poudariti, da v pravdah zaradi motenja posesti pravica do posesti ni pomembna. Važno je le, katera od pravdnih strank je na spornem delu izvrševala posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004300
OZ člen 186, 963, 963/1. ZPP člen 14, 337, 337/1.
regresni zahtevek zavarovalnice - ugovor regresnega zavezanca - temeljno razmerje - predpostavke odškodninske obveznosti - vezanost na kazensko sodbo - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Toženec kot odgovorna oseba v regresni pravdi zavarovalnice nima ugovorov, ki se nanašajo na razmerje med zavarovalnico in njenim zavarovancem (oškodovancem).
ZFPPIPP člen 213, 213/3, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Temeljni okvir smiselne razlage določb o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave je podal že sam zakonodajalec, ko je določil, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Pri razlagi pravnih učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave pa izvršilno sodišče zavezuje tudi pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko prestrukturiranje zajema tudi zavarovane terjatve, vendar brez soglasja upnikov takšnih terjatev ni mogoče prestrukturirati.
Ker je sklepanje ustnih kreditnih pogodb po ZPotK-1 v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika, v tožbi zatrjevana dejstva utemeljujejo materialnopravni zaključek, da so zatrjevane ustne kreditne pogodbe nične.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004691
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 76, 258, 258/1, 258/1-6. OZ člen 477, 477/1.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - notarski zapis - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ugovorni razlog - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - razveza pogodbe
Z uveljavitvijo odstopnega upravičenja, t.j. enostransko odstopno izjavo, bi dolžnika lahko kvečjemu dosegla le razveljavitev same pogodbe, ne pa izvršilnega naslova, ki predstavlja kvalificirano listino z učinkom pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) in izvršljivosti (saj dolžnik z neposredno izvršljivostjo izrecno soglaša), ki je za izvršilno sodišče, dokler obstaja, zavezujoč. Neobstoj oziroma neaktualnost izvršilnega naslova bi dolžnika lahko izkazala le z enakovredno kvalificirano listino, saj je uveljavljani ugovorni razlog ta, da je odločba (v danem primeru notarski zapis) razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar nakazuje na listino nekega uradnega organa.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - parkirnina - stroški fizioterapije - zamuda - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Čeprav je izvedenec v svojem mnenju zapisal, da so bile splošne življenjske aktivnosti pri tožnici krajši čas delno zmanjšane in zato vzrok za duševne bolečine, pa navedena ugotovitev še ne predstavlja podlage za prisojo odškodnine iz tega naslova. Praviloma gre pri tej obliki odškodnine za trajno prikrajšanje.