CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004692
SPZ člen 67, 67/5. ZPP člen 191, 191/1, 196. ZNP člen 114, 114/1. ZIZ člen 272.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - začasna odredba v nepravdnem postopku - začasna odredba o ureditvi razmerij med solastniki - regulacijska začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - nadomestitev soglasja solastnikov - huda premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - materialni sosporniki
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, če je tako začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo, zaradi nastanka nenadomestljive škode ali hudega nasilja (po določilu prvega odstavka 114. člena ZNP (le) znatna premoženjska škoda) ne bi ostalo brez pomena. Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju tehtalo (tudi) interese nasprotnih udeležencev in presojalo možnost vzpostavitve prejšnjega stanje, ki pa jo je po oceni pritožbenega sodišča napačno presojalo. Seveda bi popravilo strehe v celoti onemogočilo vrnitev objekta v prejšnje stanje v gradbenem smislu (vzpostavitev strehe v tako stanje, v kakršnem je bila pred spremembo). Vendar če sodišče ob končni odločitvi njunemu predlogu ne bi ugodilo, to ne bi poseglo v premoženjski interes nasprotnih udeležencev, ki zaradi neuspeha predlagateljic ne bi imeli nobenih stroškov, niti se ne bi zmanjšala vrednost nepremičnine oziroma njihovih solastnih deležev.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Objektivna dejstva, kot so dolžnikova nelikvidnost, izvršba na nepremičninah, ipd., ne predstavljajo subjektivne nevarnosti, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe.Subjektivna nevarnost obstoji, kadar tožena stranka aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja izvršitve denarne terjatve tožeče stranke.
ZDen člen 27. ZIKS člen 145, 145/1, 145b. ZPP člen 213.
zaplenjeno premoženje - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje - vračilo zaplenjenega premoženja - vračilo v naravi - ovire za vračilo nepremičnine v naravi - solastniški delež na nepremičnini - parcelacija nepremičnine - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Glede petih parcel je bilo ugotovljeno, za kateri del njihove površine obstajajo ovire za vračilo v naravi (in zakaj). Sodišče prve stopnje je z določitvijo in vračilom deleža na omenjenih petih parcelah ravnalo napačno. Solastninski delež se nanaša na celotno parcelo, torej tudi na tisti njen realni del (površino), za katerega je sodišče samo ugotovilo, da ga v naravi ni moč vrniti.
darilna pogodba - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - poslovna sposobnost - demenca - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje
Sodišče je pravilno zavrnilo predlog za zaslišanje tožnice, saj ne razpolaga s strokovnim znanjem medicinske stroke in ne bi moglo oceniti, ali je bila tožnica v času sklenitve izpodbijanega pravnega posla poslovno sposobna. Ocena njenega fizičnega stanja v času sklepanja spornega pravnega posla je bila zato naložena strokovnjakinjama, ki sta v zvezi s tem vprašanjem podali argumentirano in jasno oceno.
Ob ugotovljenem zastaranju zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik izgubil pravni interes za izbrisno tožbo in s tem aktivno legitimacijo zanjo, saj mu ob zastaranju zahtevka ugoditev izbrisni tožbi ne prinaša želenega uspeha oziroma učinka.
Zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti (383. člen ZOR). Gre za subjektivne ali objektivne ovire pri uveljavljanju pravic. Za nepremagljive ovire gre, če sodišče ne posluje zaradi vremenskih razmer, naravnih nesreč, ali če gre za upnikovo težko bolezen. Dejstvo, da je v tem času pred nekdanjim Temeljnim sodiščem v Ljubljani potekala pravda med mestno občino kot tožečo stranko ter tožnikom in prvo toženko kot toženo stranko zaradi kršitve predkupne pravice, na pravico tožnika ni v ničemer vplivalo. Tudi okoliščina, da je bila v tem času na podlagi te pravde v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, ni preprečevala, da se sodno zahteva izpolnitev pogodbe. Zaznamba je sicer ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ne pa ovira za sodno varstvo. Vprašanje uspeha v pravdi in izvedbe vpisa v zemljiški knjigi ni razlog za zadržanje zastaranja.
Razvezo pogodbe lahko uveljavlja le pogodbena stranka, in sicer iz zakonsko določenih razlogov (neizpolnitve pogodbe ali spremenjenih okoliščin), izstavitev listine pa se lahko zahteva po ZZK-1 le od odsvojitelja.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in utemeljuje zahtevek na ugotovitev ničnosti drugega razpolaganja prodajalca, sklenjenega z nedobrovernim kupcem. A v konkretnem primeru o tem ni mogoče govoriti ravno zato, ker je bila prodaja opravljena na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku nad prodajalcem. V takšni situaciji gre za originarno pridobitev lastninske pravice in dodatno sklenjena pogodba vsled javne dražbe tega ne spremeni.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba začela teči s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991). Odločilen je odgovor na vprašanje, kdaj je prišlo v konkretnem primeru do ukinitve družbene lastnine. Najprej z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 je lahko začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine.
ZFPPIPP člen 213, 213/3, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Temeljni okvir smiselne razlage določb o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave je podal že sam zakonodajalec, ko je določil, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Pri razlagi pravnih učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave pa izvršilno sodišče zavezuje tudi pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko prestrukturiranje zajema tudi zavarovane terjatve, vendar brez soglasja upnikov takšnih terjatev ni mogoče prestrukturirati.
obstoj poslovnega razmerja - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - posojilna pogodba - najemno razmerje - dokazno breme - trditvena in dokazna podlaga
Opredelitev podlage tožnikove izpolnitve (plačilo obravnavanega denarnega zneska) je torej tisto pravno relevantno dejstvo, ki manjka v obravnavanem življenjskem dogodku, na katerem tožnik temelji toženčevo vrnitveno obveznost iz naslova neupravičene pridobitve. Brez opredelitve te ni mogoče presoditi ali obstoji toženčeva vrnitvena dolžnost.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004691
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 76, 258, 258/1, 258/1-6. OZ člen 477, 477/1.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - notarski zapis - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ugovorni razlog - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - razveza pogodbe
Z uveljavitvijo odstopnega upravičenja, t.j. enostransko odstopno izjavo, bi dolžnika lahko kvečjemu dosegla le razveljavitev same pogodbe, ne pa izvršilnega naslova, ki predstavlja kvalificirano listino z učinkom pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) in izvršljivosti (saj dolžnik z neposredno izvršljivostjo izrecno soglaša), ki je za izvršilno sodišče, dokler obstaja, zavezujoč. Neobstoj oziroma neaktualnost izvršilnega naslova bi dolžnika lahko izkazala le z enakovredno kvalificirano listino, saj je uveljavljani ugovorni razlog ta, da je odločba (v danem primeru notarski zapis) razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar nakazuje na listino nekega uradnega organa.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - lahkomiselnost
Pritožbene trditve, da dolžnica ni imela namena komurkoli škodovati ali se okoristiti z zadolževanjem pri upniku, niso relevantne. Za obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadostuje že lahkomiselnost ravnanja, ki je privedlo do prekomernega zadolževanja dolžnice. Ta pa se je odrazila v njenem pričakovanju plačila njenega dolžnika zgolj na podlagi njegovih ustnih zagotovil, kot sama navaja v pritožbi "mu je verjela na besedo, ko ji je zatrjeval, da bo dolgove poplačal". Prenehanje ažurnega poplačila dolgov njenega dolžnika glede na predhodna redna plačila, na podlagi katerih je tudi dolžnica sama lahko izpolnjevala svoje obveznosti do upnika, je bil dolžnici, ki je bila odvisna od poravnavanja obveznosti njenega dolžnika, lahko zadosten signal k ukrepanju, če že ne k prisilni izterjavi že zapadlih dolgov pa k prenehanju sprejemanja naročil transportnih storitev. V nasprotnem primeru je dolžnica soglašala s posledico njenega nadaljnjega zadolževanja pri upniku, ne da bi za to imela kritje v izpolnjevanju obveznosti njenega dolžnika. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnica kljub zavedanju lastnega finančnega stanja in rizika poslovanja ni storila nič, da bi preprečila večanje dolga.
pogodba o dobavi električne energije - splošni pogoji poslovanja - izpolnitev obveznosti - sklepčnost tožbe - dokazno in trditveno breme - neobrazložen ugovor - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti od neplačanih obresti - spor majhne vrednosti
Tožnica je zadostila zahtevi po sklepčnosti tožbe. Pojasnila je, kaj predstavljajo vtoževani zneski po posameznih računih, pojasnila je način njihovega izračuna in vsebinsko opredelila postavke, ki so pri izračunu upoštevane. Pojasnila je tudi podlago za takšen izračun. Konkretne vrednosti upoštevanih postavk so jasno razvidne iz priloženih računov. Te navedbe so tožencu nudile možnost, da konkretno navede razloge za napačnost izračunov.
Plačilo obresti od neplačanih obresti je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
vmesna sodba - končna sodba - odškodninska odgovornost države - odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je presodilo, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka, moralo tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna sodba, temveč končna sodba. Pri tem ni ravnalo v nasprotju z določbo (prvega odstavka) 315. člena ZPP, saj je izdalo sodbo o podlagi tožbenega zahtevka.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil za obravnavano vozilo v Interpolovi bazi in Schengenskem informacijskem sistemu razpisan veljaven ukrep zaseg vozila na podlagi 100. člena Konvencije o izvrševanju Schengenskega sporazuma po državi razpisnici Belgiji, z veljavnostjo razpisa od 28. 1. 2011 do 25. 9. 2021 in da je bilo vozilo v SIS beleženo kot ukradeno, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je imela policija upoštevaje nacionalno zakonodajo in sicer določbe 220. in 164. člena ZKP pravno podlago za zaseg vozila. Pri tem ni bistveno ali je obstajal tudi sum storitve kaznivega dejanja v zvezi s tem vozilom (tudi) za tožnika, niti da je ta razpolagal z veljavnim prometnim dovoljenjem, računom za nakup avtomobila, tehničnim dovoljenjem, ter da je šlo za stvar velike premoženjske vrednosti temveč, da je bil za vozilo razpisan veljavne ukrep zasega, ker je bilo vozilo predmet kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004789
SPZ člen 37, 66. OZ člen 190. ZPP člen 8, 213.
varstvo solastninske pravice na delu stvari - kršitev pravice - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - pravica do uporabe stanovanja - preprečevanje souporabe - prisilna izselitev iz stanovanja - dokazna sredstva
V primeru kršitve pravice na solastni stvari 190. člen OZ določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
Ker je sklepanje ustnih kreditnih pogodb po ZPotK-1 v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika, v tožbi zatrjevana dejstva utemeljujejo materialnopravni zaključek, da so zatrjevane ustne kreditne pogodbe nične.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - dolžnost pravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti stranke (kot predlagatelja), da sama poda podatke o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, in druge podatke ter izjave.
Načeloma velja, če tožnik ne dokaže protipravnosti ravnanja storilca s stopnjo prepričanja, odpade potreba po ugotavljanju ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti ter da mora oškodovanec dokazati, da je zatrjevano ravnanje storilca protipravno (nedopustno) in da protipravnost ni izključena. Šele v nadaljevanju (torej v drugi fazi) pa mora dokazati obstoj konkretnih okoliščin nedopustnega ravnanja. Prav v tem delu, kar je posebnost obravnavanega primera, se dejstva odškodninskih predpostavk, ki se nanašajo na protipravnost in krivdo (ter tudi na vzročno zvezo) medsebojno tesno prepletajo. Dokazovanje teh dejstev je za tožnika oteženo, ker nima oziroma ima le pomanjkljivo strokovno znanje, ki je nujna predpostavka za dokazovanje teh dejstev. Potrebno strokovno zanje imata zavarovanec oziroma trener, ki tudi razpolagata z listinami, ki so relevantne za dokazovanje teh dejstev. Če bi gradili tezo, da je v teh primerih na oškodovancu dokazno breme, da s stopnjo prepričanja dokaže konkretne okoliščine protipravnega ravnanja storilca, bi bilo obrnjeno dokazno breme, kot eno izmed temeljnih načel OZ, ki je namenjeno varstvu oškodovanca, izvotljeno. Zato sodna praksa skozi posamezne primere išče pravo ravnotežje teh položajev, v okviru obstoječih materialnopravnih predpisov in načel odškodninskega prava. Prav zaradi teh razlogov v sodni praksi ni enoznačnega odgovora, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca. Različnost presoje teh vprašanj je zgolj navidezna. Gre namreč za enoten pristop, ker mora sodišče v vsakem primeru posebej pri oceni, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca, okoliščine konkretnega primera presojati skozi temeljna načela in materialnopravne predpise odškodninskega prava.
pobot - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje v dokazni oceni prezrlo dokaz tožeče stranke o že opravljenem pobotu pred vloženo tožbo, je bilo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti.
pogodba o študiju - plačilo šolnine - odstop od pogodbe - spremenjene okoliščine - ničnost pogodbenega določila - razveza pogodbe - oblikovalna tožba
Po določilu 115. člena OZ se lahko stranki namreč v Pogodbi vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Odpoved je torej mogoča le glede konkretnih okoliščin in se ne more nanašati na vse možnosti razveze Pogodbe iz katerihkoli razlogov. Pritožba ima zato prav, da je določilo 5. člena Pogodbe nično v delu, s katerim se študent odpoveduje sklicevanju na spremenjene okoliščine.
Stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, mora zahtevati razvezo pogodbe. Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo gre namreč za oblikovalno tožbo, ki po ustaljeni sodni praksi terja ustrezen konstitutiven zahtevek. Toženec razveze pogodbe ne more uveljavljati zgolj z ugovorom zoper tožbo na izpolnitev pogodbe, prav tako tudi ne zadošča enostranska izjava (prošnja) o odstopu od pogodbe, ki jo je poslal tožnici. Glede na navedeno se sodišču prve stopnje ni bilo treba vsebinsko ukvarjati z vprašanjem nastopa spremenjenih okoliščin, saj toženec razveze z ustreznim zahtevkom ni zahteval.
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 1019. člena OZ, po katerem lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti od poroka, čeprav jih ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je dolžnik prišel v stečaj.
Prvostopenjsko sodišče je po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP z nadomestnim sklepom z dne 5. 7. 2017 spremenilo le tisti del izreka sklepa z dne 21. 4. 2017, s katerim je odločalo o povračilu stroškov postopka ugovora proti odpustu obveznosti in s sedaj izpodbijanim sklepom odločilo, da se zahteva upnika za povračilo stroškov postopka o ugovoru proti odpustu dolga zavrne. Glede na obseg in vsebino odločanja v izpodbijanem sklepu pa dolžnica s pritožbo zase boljše rešitve ne more doseči, zato ji je treba odreči pravni interes za pritožbo.