Treba je poudariti, da v pravdah zaradi motenja posesti pravica do posesti ni pomembna. Važno je le, katera od pravdnih strank je na spornem delu izvrševala posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004300
OZ člen 186, 963, 963/1. ZPP člen 14, 337, 337/1.
regresni zahtevek zavarovalnice - ugovor regresnega zavezanca - temeljno razmerje - predpostavke odškodninske obveznosti - vezanost na kazensko sodbo - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Toženec kot odgovorna oseba v regresni pravdi zavarovalnice nima ugovorov, ki se nanašajo na razmerje med zavarovalnico in njenim zavarovancem (oškodovancem).
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - parkirnina - stroški fizioterapije - zamuda - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Čeprav je izvedenec v svojem mnenju zapisal, da so bile splošne življenjske aktivnosti pri tožnici krajši čas delno zmanjšane in zato vzrok za duševne bolečine, pa navedena ugotovitev še ne predstavlja podlage za prisojo odškodnine iz tega naslova. Praviloma gre pri tej obliki odškodnine za trajno prikrajšanje.
predmet izvršbe - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - lastninska pravica v pričakovanju - izvršba na dolžnikovo terjatev - leasing avtomobila - načelo dispozitivnosti
Pričakovalna pravica ni terjatev, ampak je druga premoženjska pravica. Gre za lastninsko pravico z odbitkom. Da pričakovalna pravica ni terjatev, izhaja tudi iz načina prenosa te pravice. Prenaša se na način, kot se prenašajo stvarne pravice - stvarnopravni sporazum in izročitev stvari. Z golo cesijo se prenaša le pričakovalna pravica, ki predstavlja predstopnjo do nastanka terjatve.
OZ člen 86, 86/1, 91, 92, 146. ZGD člen 262, 268, 268/2. ZZavar člen 185, 187, 188.
družba za vzajemno zavarovanje - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - civilni delikt - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - vzročna zveza - neobstoj vzročne zveze - odločba Agencije za zavarovalni nadzor - izredna uprava
Organov vodenja in nadzora v družbi ni mogoče enačiti z družbo, saj so člani teh dveh organov v določenem razmerju z družbo.
ZGD-1 vsebuje določbe o razmerjih med družbo in člani vodenja in nadzora, v 262. členu pa določa, da se pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora, ki niso določene s tem zakonom, določijo v pogodbi, ki jo član sklene z družbo. Če se družba v individualni pogodbi s članom uprave zaveže neutemeljeno odpoklicanemu članu uprave plačati odpravnino, predstavlja podlago za odškodninski zahtevek člana uprave proti družbi pogodbena zaveza družbe.
Pritožbeno sodišče v določbah OZ ni našlo podlage, na kateri bi bilo mogoče članu uprave, ki ga je nadzorni svet neutemeljeno odpoklical, brez pogodbene podlage priznati pravico, da zahteva odškodnino od družbe. Pri tem meni, da smiselna uporaba določbe prvega odstavka 146. člena OZ ne bi mogla priti v poštev, ker po tej določbi pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, član uprave pa ne more biti v razmerju do nadzornega sveta, ki nadzira njeno delo, tretji. Besedna zveza "tretji osebi" pomeni povzročitev škode nekomu iz zunanjega sveta pravne osebe. Ker tožnik ni tretji v smislu določbe prvega odstavka 146. člena OZ, odškodnine pa tudi ne uveljavlja na podlagi kakšne pogodbene zaveze tožene stranke o plačilu odpravnine, po stališču pritožbenega sodišča družba v konkretnem primeru tudi ne odgovarja članu uprave družbe za škodo, ki mu jo povzročita člana nadzornega sveta iste družbe.
Ne glede na prej navedeno stališče pa je pomembno, da je bil tudi pritožnik uspešen pri izpodbijanju razlogov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na presojo, da je podana vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem tožene stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da bi mandat tožeči stranki v vsakem primeru prenehal na podlagi odločbe Agencije za zavarovalni nadzor o izredni upravi. S sklepom nadzornega sveta, četudi je ta ničen, se v konkretnem primeru ni povečala verjetnost, da tožniku že čez nekaj dni v vsakem primeru ne bi prenehala funkcija člana uprave.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje odločilo, da spremembe tožbe ne dopusti, čeprav ji toženi stranki nista nasprotovali. S tem je preseglo svoja pooblastila in kršilo 185. člen ZPP.
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, ali gre pri vtoževani terjatvi za deljivo ali nedeljivo obveznost, saj bo le tako mogoče presoditi, ali podlago za zahtevek kot je postavljen, predstavlja 416. člen OZ ali 280. člen OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004692
SPZ člen 67, 67/5. ZPP člen 191, 191/1, 196. ZNP člen 114, 114/1. ZIZ člen 272.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - začasna odredba v nepravdnem postopku - začasna odredba o ureditvi razmerij med solastniki - regulacijska začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - nadomestitev soglasja solastnikov - huda premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - materialni sosporniki
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, če je tako začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo, zaradi nastanka nenadomestljive škode ali hudega nasilja (po določilu prvega odstavka 114. člena ZNP (le) znatna premoženjska škoda) ne bi ostalo brez pomena. Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju tehtalo (tudi) interese nasprotnih udeležencev in presojalo možnost vzpostavitve prejšnjega stanje, ki pa jo je po oceni pritožbenega sodišča napačno presojalo. Seveda bi popravilo strehe v celoti onemogočilo vrnitev objekta v prejšnje stanje v gradbenem smislu (vzpostavitev strehe v tako stanje, v kakršnem je bila pred spremembo). Vendar če sodišče ob končni odločitvi njunemu predlogu ne bi ugodilo, to ne bi poseglo v premoženjski interes nasprotnih udeležencev, ki zaradi neuspeha predlagateljic ne bi imeli nobenih stroškov, niti se ne bi zmanjšala vrednost nepremičnine oziroma njihovih solastnih deležev.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00004716
ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. OZ člen 92, 417, 421, 421/2, 422, 422/3. ZPP člen 82, 82/5, 431, 431/1, 431/1-2. ZN člen 64.
vstop novega upnika v izvršbo - cesija - neveljavnost cesije - predložitev pogodbe o sklenjenem pravnem poslu - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - aktivna procesna legitimacija upnika - aktivna stvarna legitimacija - trditveno in dokazno breme dolžnika - nagrada in stroški začasnega zastopnika
Tretji odstavek 24. člena ZIZ kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.
Pojem "po zakonu overjena zasebna listina" je treba razlagati tako, kot to jasneje določa Zakon o pravdnem postopku v 2. točki prvega odstavka 431. člena, t.j. kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca.
Aktivno stvarno legitimirana je oseba, ki je kot nov upnik navedena v listini, s katero se dokazuje prehod terjatve, kolikor dolžnik ne uspe dokazati, da terjatev na novega upnika ni prešla.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa.
Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče brez vpogleda v temeljni pravni posel med odstopnikom in prevzemnikom. Glede preostalih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora v ugovoru navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist (92. člen OZ).
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00004501
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 244.
izbrisna tožba - ugovor pasivne legitimacije - sklep o domiku nepremičnine - ničnost sklepa
Tožnica bi morala tožbo naperiti tudi zoper sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine in ne zgolj zoper toženca, ki je bil zemljiškoknjižni lastnik pred njim. Tožbenemu zahtevku že zato zaradi pomanjkljive oziroma napačne tožene stranke ni mogoče ugoditi.
delitev solastnine - kmetijsko zemljišče - civilna delitev - fizična delitev - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - upravičen interes
V nepravdnem postopku za delitev solastnine si mora sodišče prvenstveno prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizična delitev je mogoča, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv. Kmetijsko zemljišče je praviloma mogoče fizično deliti ob upoštevanju, da solastniki dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).
vmesna sodba - končna sodba - odškodninska odgovornost države - odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je presodilo, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka, moralo tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna sodba, temveč končna sodba. Pri tem ni ravnalo v nasprotju z določbo (prvega odstavka) 315. člena ZPP, saj je izdalo sodbo o podlagi tožbenega zahtevka.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil za obravnavano vozilo v Interpolovi bazi in Schengenskem informacijskem sistemu razpisan veljaven ukrep zaseg vozila na podlagi 100. člena Konvencije o izvrševanju Schengenskega sporazuma po državi razpisnici Belgiji, z veljavnostjo razpisa od 28. 1. 2011 do 25. 9. 2021 in da je bilo vozilo v SIS beleženo kot ukradeno, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je imela policija upoštevaje nacionalno zakonodajo in sicer določbe 220. in 164. člena ZKP pravno podlago za zaseg vozila. Pri tem ni bistveno ali je obstajal tudi sum storitve kaznivega dejanja v zvezi s tem vozilom (tudi) za tožnika, niti da je ta razpolagal z veljavnim prometnim dovoljenjem, računom za nakup avtomobila, tehničnim dovoljenjem, ter da je šlo za stvar velike premoženjske vrednosti temveč, da je bil za vozilo razpisan veljavne ukrep zasega, ker je bilo vozilo predmet kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004789
SPZ člen 37, 66. OZ člen 190. ZPP člen 8, 213.
varstvo solastninske pravice na delu stvari - kršitev pravice - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - pravica do uporabe stanovanja - preprečevanje souporabe - prisilna izselitev iz stanovanja - dokazna sredstva
V primeru kršitve pravice na solastni stvari 190. člen OZ določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
pogodba o študiju - plačilo šolnine - odstop od pogodbe - spremenjene okoliščine - ničnost pogodbenega določila - razveza pogodbe - oblikovalna tožba
Po določilu 115. člena OZ se lahko stranki namreč v Pogodbi vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Odpoved je torej mogoča le glede konkretnih okoliščin in se ne more nanašati na vse možnosti razveze Pogodbe iz katerihkoli razlogov. Pritožba ima zato prav, da je določilo 5. člena Pogodbe nično v delu, s katerim se študent odpoveduje sklicevanju na spremenjene okoliščine.
Stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, mora zahtevati razvezo pogodbe. Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo gre namreč za oblikovalno tožbo, ki po ustaljeni sodni praksi terja ustrezen konstitutiven zahtevek. Toženec razveze pogodbe ne more uveljavljati zgolj z ugovorom zoper tožbo na izpolnitev pogodbe, prav tako tudi ne zadošča enostranska izjava (prošnja) o odstopu od pogodbe, ki jo je poslal tožnici. Glede na navedeno se sodišču prve stopnje ni bilo treba vsebinsko ukvarjati z vprašanjem nastopa spremenjenih okoliščin, saj toženec razveze z ustreznim zahtevkom ni zahteval.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004691
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 76, 258, 258/1, 258/1-6. OZ člen 477, 477/1.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - notarski zapis - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ugovorni razlog - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - razveza pogodbe
Z uveljavitvijo odstopnega upravičenja, t.j. enostransko odstopno izjavo, bi dolžnika lahko kvečjemu dosegla le razveljavitev same pogodbe, ne pa izvršilnega naslova, ki predstavlja kvalificirano listino z učinkom pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) in izvršljivosti (saj dolžnik z neposredno izvršljivostjo izrecno soglaša), ki je za izvršilno sodišče, dokler obstaja, zavezujoč. Neobstoj oziroma neaktualnost izvršilnega naslova bi dolžnika lahko izkazala le z enakovredno kvalificirano listino, saj je uveljavljani ugovorni razlog ta, da je odločba (v danem primeru notarski zapis) razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar nakazuje na listino nekega uradnega organa.
pobot - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje v dokazni oceni prezrlo dokaz tožeče stranke o že opravljenem pobotu pred vloženo tožbo, je bilo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - dolžnost pravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti stranke (kot predlagatelja), da sama poda podatke o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, in druge podatke ter izjave.
Ker je sklepanje ustnih kreditnih pogodb po ZPotK-1 v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika, v tožbi zatrjevana dejstva utemeljujejo materialnopravni zaključek, da so zatrjevane ustne kreditne pogodbe nične.
pogodba o dobavi električne energije - splošni pogoji poslovanja - izpolnitev obveznosti - sklepčnost tožbe - dokazno in trditveno breme - neobrazložen ugovor - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti od neplačanih obresti - spor majhne vrednosti
Tožnica je zadostila zahtevi po sklepčnosti tožbe. Pojasnila je, kaj predstavljajo vtoževani zneski po posameznih računih, pojasnila je način njihovega izračuna in vsebinsko opredelila postavke, ki so pri izračunu upoštevane. Pojasnila je tudi podlago za takšen izračun. Konkretne vrednosti upoštevanih postavk so jasno razvidne iz priloženih računov. Te navedbe so tožencu nudile možnost, da konkretno navede razloge za napačnost izračunov.
Plačilo obresti od neplačanih obresti je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
ZIZ člen 40, 40/1, 272, 273, 273/1. SPZ člen 24, 32, 33.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - posestno varstvo - posestno varstvo služnosti - motenje posesti
Stvarnopravni zakonik res ne pozna več posesti pravice, zato tožnik ne more zahtevati varstva pred motenjem posesti v obsegu stvarne služnosti, vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnik nima posestnega varstva v obsegu posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču. To pa je v tej pravdi tožnik tudi zahteval. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval tako, da je zahteval varstvo posesti same poti vožnje in peš hoje in je le v pojasnilo uporabil besedo služnost.
Začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja, sodišče ne more izdati.