IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00004501
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 244.
izbrisna tožba - ugovor pasivne legitimacije - sklep o domiku nepremičnine - ničnost sklepa
Tožnica bi morala tožbo naperiti tudi zoper sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine in ne zgolj zoper toženca, ki je bil zemljiškoknjižni lastnik pred njim. Tožbenemu zahtevku že zato zaradi pomanjkljive oziroma napačne tožene stranke ni mogoče ugoditi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004550
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
podlage odškodninske odgovornosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - poškodba pri delu - poškodba živca - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - pritožbene novote
Ugovori, ki jih je pritožnik postavil v zvezi z višino odškodnine, prisojeno za posamezne oblike nepremoženjske škode, so premalo konkretni oziroma neprepričljivi. Enako velja tudi za njegovo sklicevanje na primerljivo sodno prakso. Nanjo se sklicuje povsem splošno, pri čemer ne navede niti ene zadeve, ki bi bila po dejanski plati primerljiva z njegovo in v kateri bi bila dosojena višja odškodnina.
prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanka trpi za hudo duševno motnjo - bipolarno motnjo razpoloženja s psihotičnimi simptomi. Obstaja nevarnost ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oz. nevarnost hujšega ogrožanja zdravja sebe ali drugih.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - pravica do pritožbe - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - osebno odgovorni družbenik
Ker prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe zoper sklep in ker je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja, je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zapoved smiselne uporabe pravil iz oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP, opredeljena v prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP, zato napoti na (smiselno) uporabo drugega odstavka 349. člena iz pododdelka 5.8.3 ZFPPIPP, po katerem ima osebno odgovorni družbenik (med drugim) pravico do pritožbe proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 949/12 z dne 10. 10. 2013).
Iz navedenega izhaja, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ima pravico do pritožbe zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00004462
OZ člen 190, 191.
neupravičena obogatitev - preplačilo dolga - izvršilni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - potni stroški odvetnika - potrebni stroški - stroški prihoda na sodišče - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika
Plačila, ki jih tožnica sedaj s tožbo terja nazaj, so ji bila odtujena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, torej prisilno, zato ni mogoče govoriti o tem, da je tožnica plačila izvrševala prostovoljno.
postopek izdaje začasne odredbe - postopkovna pravila - načelo konktradiktornosti - izvršilni postopek - obrazložen ugovor dolžnika - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - odločanje o ugovoru
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja prav za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku. Šele po prejemu odgovora oziroma po poteku roka za vložitev odgovora, sodišče lahko o ugovoru odloči.
Ob ugotovljenem zastaranju zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik izgubil pravni interes za izbrisno tožbo in s tem aktivno legitimacijo zanjo, saj mu ob zastaranju zahtevka ugoditev izbrisni tožbi ne prinaša želenega uspeha oziroma učinka.
Zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti (383. člen ZOR). Gre za subjektivne ali objektivne ovire pri uveljavljanju pravic. Za nepremagljive ovire gre, če sodišče ne posluje zaradi vremenskih razmer, naravnih nesreč, ali če gre za upnikovo težko bolezen. Dejstvo, da je v tem času pred nekdanjim Temeljnim sodiščem v Ljubljani potekala pravda med mestno občino kot tožečo stranko ter tožnikom in prvo toženko kot toženo stranko zaradi kršitve predkupne pravice, na pravico tožnika ni v ničemer vplivalo. Tudi okoliščina, da je bila v tem času na podlagi te pravde v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, ni preprečevala, da se sodno zahteva izpolnitev pogodbe. Zaznamba je sicer ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ne pa ovira za sodno varstvo. Vprašanje uspeha v pravdi in izvedbe vpisa v zemljiški knjigi ni razlog za zadržanje zastaranja.
Razvezo pogodbe lahko uveljavlja le pogodbena stranka, in sicer iz zakonsko določenih razlogov (neizpolnitve pogodbe ali spremenjenih okoliščin), izstavitev listine pa se lahko zahteva po ZZK-1 le od odsvojitelja.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in utemeljuje zahtevek na ugotovitev ničnosti drugega razpolaganja prodajalca, sklenjenega z nedobrovernim kupcem. A v konkretnem primeru o tem ni mogoče govoriti ravno zato, ker je bila prodaja opravljena na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku nad prodajalcem. V takšni situaciji gre za originarno pridobitev lastninske pravice in dodatno sklenjena pogodba vsled javne dražbe tega ne spremeni.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba začela teči s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991). Odločilen je odgovor na vprašanje, kdaj je prišlo v konkretnem primeru do ukinitve družbene lastnine. Najprej z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 je lahko začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine.
Načeloma velja, če tožnik ne dokaže protipravnosti ravnanja storilca s stopnjo prepričanja, odpade potreba po ugotavljanju ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti ter da mora oškodovanec dokazati, da je zatrjevano ravnanje storilca protipravno (nedopustno) in da protipravnost ni izključena. Šele v nadaljevanju (torej v drugi fazi) pa mora dokazati obstoj konkretnih okoliščin nedopustnega ravnanja. Prav v tem delu, kar je posebnost obravnavanega primera, se dejstva odškodninskih predpostavk, ki se nanašajo na protipravnost in krivdo (ter tudi na vzročno zvezo) medsebojno tesno prepletajo. Dokazovanje teh dejstev je za tožnika oteženo, ker nima oziroma ima le pomanjkljivo strokovno znanje, ki je nujna predpostavka za dokazovanje teh dejstev. Potrebno strokovno zanje imata zavarovanec oziroma trener, ki tudi razpolagata z listinami, ki so relevantne za dokazovanje teh dejstev. Če bi gradili tezo, da je v teh primerih na oškodovancu dokazno breme, da s stopnjo prepričanja dokaže konkretne okoliščine protipravnega ravnanja storilca, bi bilo obrnjeno dokazno breme, kot eno izmed temeljnih načel OZ, ki je namenjeno varstvu oškodovanca, izvotljeno. Zato sodna praksa skozi posamezne primere išče pravo ravnotežje teh položajev, v okviru obstoječih materialnopravnih predpisov in načel odškodninskega prava. Prav zaradi teh razlogov v sodni praksi ni enoznačnega odgovora, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca. Različnost presoje teh vprašanj je zgolj navidezna. Gre namreč za enoten pristop, ker mora sodišče v vsakem primeru posebej pri oceni, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca, okoliščine konkretnega primera presojati skozi temeljna načela in materialnopravne predpise odškodninskega prava.
ZIZ člen 40, 40/1, 272, 273, 273/1. SPZ člen 24, 32, 33.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - posestno varstvo - posestno varstvo služnosti - motenje posesti
Stvarnopravni zakonik res ne pozna več posesti pravice, zato tožnik ne more zahtevati varstva pred motenjem posesti v obsegu stvarne služnosti, vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnik nima posestnega varstva v obsegu posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču. To pa je v tej pravdi tožnik tudi zahteval. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval tako, da je zahteval varstvo posesti same poti vožnje in peš hoje in je le v pojasnilo uporabil besedo služnost.
Začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja, sodišče ne more izdati.
pritožbeni razlog - obrazloženost pritožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - meje preizkusa po uradni dolžnosti
Pritožba mora konkretno zatrjevati, v čem vidi obstoj pritožbenih razlogov glede na trditve pravdnih strank ter dokazne predloge, ki sta jih podali v postopku pred sodiščem prve stopnje in na podlagi njih ugotovljeno dejansko stanje ter uporabljeno materialno pravo in v zvezi z razlogovanjem sodišča prve stopnje.
Na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti pritožbene navedbe, ki merijo na ta pritožbeni razlog povsem jasne in konkretne, da jih je mogoče preizkusiti. Ker povzete pritožbene navedbe niso takšne, pritožbeno sodišče šteje, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh ugovorov, ki jih uveljavljala tožena stranka in obširno obrazložilo razloge za njihovo neutemeljenost, tako da je pritožbeni očitek o vnaprejšni opredeljenosti sodišča prve stopnje v sporni zadevi brez pravne podlage in kot je pojasnjeno, ni obrazložen.
obstoj poslovnega razmerja - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - posojilna pogodba - najemno razmerje - dokazno breme - trditvena in dokazna podlaga
Opredelitev podlage tožnikove izpolnitve (plačilo obravnavanega denarnega zneska) je torej tisto pravno relevantno dejstvo, ki manjka v obravnavanem življenjskem dogodku, na katerem tožnik temelji toženčevo vrnitveno obveznost iz naslova neupravičene pridobitve. Brez opredelitve te ni mogoče presoditi ali obstoji toženčeva vrnitvena dolžnost.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - dolžnost pravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti stranke (kot predlagatelja), da sama poda podatke o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, in druge podatke ter izjave.
ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100.a.
dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Med vpisi, za katere je v 99. členu ZZK-1 izrecno navedeno, da je takšna zaznamba ovira za njihov vpis, je tudi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.
stiki otroka s staršem - začasna odredba - obstoj nevarnosti težko nadomestljive škode - nujni ukrep
Režim izvajanja stikov otroka z roditeljem v času, ko še ni odločeno o zaupanju v varstvo in vzgojo, je zgolj začasen. Možnost intervencije sodišča v ta režim pred dokončno odločitvijo v zadevi je omejena le na sprejem nujnih ukrepov, ki naj preprečijo nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
motenje posesti - cesta - evidentiranje meje - kršitev določb postopka - postavitev izvedenca - ogled - zadnje stanje posesti - meja med parcelama - podatki gurs
Za odločitev v posestnem sporu ni pomembna mapna kopija, pač pa posestno stanje v naravi, ki ga sodišče verodostojnejše ugotovi z ogledom. Z drugačnim izrisom parcel se še ne spremeni stanje v naravi.
Ugotovitve prvega sodišča, da se je obtoženec kritičnega dne pred dogodkom z oškodovancem dogovoril, da se zaradi vračila denarja sestaneta v Z., kamor se je nato na ugotovljen način pripeljal s svojim kombijem skupaj z zamaskiranimi neznanci, da je med njim in oškodovancem prišlo do komunikacije na kraju srečanja, da je neznancem zavpil, naj oškodovanca pretepejo, kar se je dejansko zgodilo, saj je eden izmed neznancev oškodovanca udaril z baseball palico po glavi in mu prizadejal hudo telesno poškodbo, kot tudi, da so neznanci skočili iz obtoženčevega kombija (obtoženec nima veljavnega vozniškega dovoljenja), so prvo sodišče še dodatno utrdile v prepričanju, da je bil prispevek obtoženca k storitvi očitanega kaznivega dejanja odločilen, saj je obtoženec preostalim sostorilcem prav s prevozom svojega vozila omogočil priti na predhodno dogovorjeno mesto z oškodovancem, kjer se je kaznivo dejanje tudi izvršilo na njegovo pobudo.
začetek stečajnega postopka - neizpodbojna domneva - zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti - neizpodbojna domneva insolventnosti - predlog delavca - predlog za začetek stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je stečajni postopek začelo na predlog upnika, delavca stečajnega dolžnika, ki je vložil predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP.
Velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba trajno nelikvidna.
Pritožnik ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da dolžnik ni insolventen, ker ima terjatev do tretje osebe - poslovnega partnerja, ki je poleg vsega še predmet pravdnega postopka.
ZPP člen 7, 212. OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2, 637.
trditvena podlaga - izvedba dokazov - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - jamčevanje za skrite napake - pravica zahtevati odpravo napak - informativni dokaz - nezadostna trditvena podlaga
Ker zaslišanje strank in predlaganih prič ne bi moglo nadomestiti manjkajočih trditev tožene stranke, so neutemeljene pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem priče.
pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Glede na pritožbene navedbe je uvodoma pojasniti, da morajo biti za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (kot je to pogodba v konkretnem primeru), izpolnjeni trije elementi in sicer: da je tisti, ki prodaja stvar, lastnik, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice veljaven in vpis v zemljiško knjigo.