spor majhne vrednosti - osebna vročitev - vročanje odgovora na tožbo - načelo kontradiktornosti - neosebna vročitev - vročanje
Sodišče prve stopnje bi moralo pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.
Katera pisanja morajo biti vročena osebno, je sicer določeno v prvem odstavku 142. člena ZPP. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se (tudi) druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je, zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga, potrebna večja previdnost. Zadnji pogoj, torej potrebo po večji previdnosti, lahko med drugim utemelji tudi zagotavljanje načela kontradiktornosti pri pomembnih procesnih dejanjih.
dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - opredelitev skupne vrednosti spornega predmeta - načelo enkratnega plačila sodne takse - nedovoljena sprememba tožbe - nova tožba - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti za tožbo - zavrženje tožbe
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo o spremenjenem tožbenem predlogu tožeče stranke odločeno. Kadar sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem starega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe je dopustna posebna pritožba. Tožeča stranka je tista, ki lahko izbira med možnostmi ali bo navedeno odločitev o nedovoljeni spremembi tožbe izpodbijala s pritožbo ali pa bo morebiti proti toženi stranki vložila novo tožbo, ali pa spornega zahtevka do tožene stranke ne bo uveljavljala. Te odločitve namesto tožeče stranke ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo.
Tožeči stranki je bila v novem spisu odmerjena taksa za tožbo, za katero se po zakonu smiselno šteje, da je bila v starem spisu zavržena. Za osnovanje novega spisa na podlagi sklepa o nedovoljeni spremembi tožbe niti v določilih ZPP niti v določilih sodnega reda ni podlage. Zato taksna obveznost za plačilo sodne takse za tožbo ni nastala.
vračilo stroškov izobraževanja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sodbe ni mogoče preizkusiti
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima v izpodbijanem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Poleg tega je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo študentov
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da zato, ker je tožnica v obdobju od 16. 9. 2013 do 31. 12. 2014 opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki, tožničino delo ni vsebovalo vseh elementov delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je v primeru, če ima sporno razmerje vse elemente delovnega razmerja, možno ugotoviti obstoj delovnega razmerja tudi za krajši delovni čas (65. člen ZDR-1) oziroma, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi za neenakomerno razporeditev delovnega časa (148. člen ZDR-1).
Tožnica je uveljavljala priznanje delovnega razmerja in pripadajočih pravic za delovno mesto administrator V. Dejstvo, da delovno mesto administrator V ni bilo sistematizirano v glavni pisarni, v kateri je tožnica dejansko delala, temveč v sektorju, ni ovira za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na tem delovnem mestu, v kolikor je bilo tožničino delo dejansko primerljivo nalogam tega delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotavljalo, ali je delo, kot ga je opravljala tožnica, primerljivo delu administratorja V.
Pritožbeno sodišče pritrjuje izhodišču sodišča prve stopnje, po katerem mora biti predlagatelj za izvršitev kazni zapora ob koncu tedna, zaposlen skladno s predpisi o delovnih razmerjih in da torej dejanska zaposlenost, kot jo navaja pritožnica, ne zadostuje. Že zato, ker jo je posredno težko verodostojno preizkusiti in posledično zanesljivo ugotoviti, koliko je bila pritožnica dejansko tako vpeta v socialni sistem, da bi to vez z nadomestnim načinom izvršitve kazni zapora veljalo ohraniti.
plačilo razlike plače - slovenska vojska - položajni dodatek - dežurstva - vojak
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na Pravila službe v Slovenski vojski, dežurstvo funkcija notranje službe in hkrati funkcija poveljevanja, pri čemer ima dežurni le omejene funkcije poveljevanja, ki so določene z ukazom za izvajanje dežurstva (člen 233). To pomeni, da pogoji za priznanje položajnega dodatka po členu 5/1 Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (s to določbo tožnik utemeljuje svoj tožbeni zahtevek iz naslova položajnega dodatka v višini 12 % osnovne plače) niso izpolnjeni, saj ni mogoče zaključiti, da je tožnik z ukazom o dežurstvu za posamezne, v tožbenem zahtevku naštete dneve, pridobil položajno dolžnost poveljnika enote, ki je podlaga za priznanje tega položajnega dodatka. Ob tem je potrebno ugotoviti tudi, da 96. člen ZObr dežurstvo opredeljuje kot delo v posebnih delovnih pogojih, in sicer kot redno obliko dela in kot delo, ki se odreja izjemoma. Ta oblika dela se posebej ovrednoti z ustreznim dodatkom, ki je opredeljen v splošnem aktu tožene stranke. Glede na navedeno tožnik tudi po ugotovitvi pritožbenega sodišča do vtoževanega položajnega dodatka za čas, ko je opravljal dežurno službo, ni upravičen.
stroški prevoza na delo in z dela - dnevnica - povračilo stroškov za službeno potovanje
Če stranki pogodbe o zaposlitvi nista sklenili v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse njene sestavine, to v skladu s četrtim odstavkom 15. člena ZDR ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da lahko delavec v individualnem delovnem sporu zatrjuje in dokazuje obstoj drugačnega (ustnega) dogovora od tistega, ki izhaja iz (pisne) pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je lahko zatrjeval in dokazoval obstoj drugačnega dogovora o plačilu za delo od tistega, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - državljan Republike Hrvaške - dovoljenje za zaposlitev - dovoljenje za bivanje
Zakon o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov (ZPPOPGHR) v 3. alineji tretjega odstavka 2. člena določa, da se lahko v prvih dveh letih zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji brez dovoljenja za zaposlitev zaposlujejo državljani Republike Hrvaške, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje. Ker je imel tožnik od 6. 3. 2014 dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in je imel prijavljeno stalno prebivališče od 12. 3. 2014 dalje, je izpolnjeval navedeni pogoj, zaradi česar pogodbe o zaposlitvi, ki jih je sklenil s toženo stranko, niso bile nične, prav tako pa je po prenehanju zadnje izmed navedenih pogodb izpolnjeval vse pogoje za veljavno sklenitev pogodbe o zaposlitvi v Republiki Sloveniji in s tem tudi za veljavno spremembo pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas.
Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo. Tožeča stranka je svojo obveznost izročitve naročenih stvari izpolnila, tožena stranka pa svoje obveznosti plačila kupnine ni izpolnila v celoti. Zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo, naj zamujeno obveznost izpolni in tožeči stranki povrne stroške postopka.
Tožničina dejanska pokojninska osnova je znašala 624.714,98 SIT, z upoštevanje dela plače za notranji odkup delnic pa bi znašala 630.101,21 SIT. Torej bi samo še bolj presegla najvišjo, zakonsko limitirano pokojninsko osnovo, od katere je bilo dopustno zakonito odmeriti sorazmerni del starostne pokojnine.
odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - nagrada za posvet s stranko
Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja na uporabo 2. odstavka 11. člena ZBPP, kjer je določeno, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. V predmetni zadevi je tožnik prošnjo za dodelitev Bpp vložil 10. 2. 2016, Bpp pa mu je bila odobrena z odločbo z dne 19. 2. 2016. Tožba je bila vložena 17. 12. 2015, torej že pred vložitvijo prošnje za dodelitev Bpp, kar pomeni, da dodeljena Bpp stroškov nastalih s tem v zvezi ne zajema.
dodatek za pomoč in postrežbo - izvedensko mnenje - strokovno vprašanje
Pri ugotavljanju zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb gre za medicinsko vprašanje, saj tožena stranka o priznanju te pravice odloči na podlagi izvedenskega mnenja zdravnika posameznika ali komisije in sodišče samo ne razpolaga z ustreznim medicinskim mnenjem, tako da mora v takih primerih (praviloma) na predlog stranke izvesti dokaz z izvedencem ustrezne medicinske stroke.
V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke ni izvedlo in tožniku tako z zavrnitvijo predloga s postavitvijo neodvisnega izvedenca odvzelo možnost učinkovite obrambe zoper ugotovitve izvedenskih organov nasprotne stranke, ki so bile ključne za odločitev v postopku pred prvostopenjskim sodiščem.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec - predhoden postopek pri delodajalcu
Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, in o tem prejme le pisno obvestilo (ali če se to zgodi brez takšnega obvestila - glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi), ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Takšna zahteva je lahko upravičena le v času trajanja delovnega razmerja. Po tem, ko delovno razmerje že preneha, vlaganje zahtev za odpravo kršitev in odločanje s pisnimi sklepi ni niti smiselno niti predvideno. Zato je Vrhovno sodišče RS v zvezi z uveljavljanjem pravice do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zavzelo stališče, da je predhodna pritožba pri delodajalcu v smislu 25. člena ZJU procesna predpostavka za vložitev tožbe le v tistih primerih, ko delavec uveljavlja transformacijo v času trajanja delovnega razmerja.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
navidezna (simulirana) pogodba - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši - direktni naklep - velika premoženjska škoda - dopolnitev obtožbe - modifikacija obtožnega akta - načelo zakonitosti - pravica do obrambe - prekoračenje obtožbe - zapadlost terjatve - pridobitev dodatne dokumentacije - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - zahteva za izločitev izvedenca
Navedeni očitek je bil v ponovno vloženi obtožnici, potem ko je bila ta vrnjena državnemu tožilcu v popravo, glede bistvenega ponovljen, nato pa še modificiran, torej ponovno spremenjen, in z navedeno popravo in spremembami obtožba ni bila prekoračena, spremembe niso bile nedopustne in ne drži pritožbena navedba, da je postopek temeljil na obtožbi, ki dejansko ne obstaja, pa tudi ne, da je bila obtožba podvojena.
Za uporabo Kazenskega zakona (v nadaljevanju KZ), ki je veljal v času sklenitve pogodbe Medv-1/08 z dne 10. 3. 2008 (KZ-1 je začel veljati 1. 11. 2008) ni imelo podlage, ker v obeh primerih znesek 201.600,00 EUR predstavlja veliko premoženjsko škodo, in tega, zakaj ni uporabilo KZ, v sodbi ni bilo dolžno pojasniti. Obdolžencema očitano kaznivo dejanje, opredeljeno po drugem v zvezi s prvim odstavkom 227. člena KZ-1, glede na datum sklenitve navedene pogodbe, sega tudi v časovno obdobje pred veljavnostjo KZ-1, torej v čas veljavnosti do takrat veljavnega KZ, sodišče pa za kaznivo dejanje, ki je bilo izvršeno v času veljavnosti dveh kazenskih zakonov, uporabi zakon, ki je veljal zadnji, razen, če prejšnji ni za storilca milejši. V sodbi ni dolžno pojasnjevati, zakaj je uporabilo zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, in tudi ne, zakaj je uporabilo tistega, ki je stopil kasneje v veljavo, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obdobju veljavnosti dveh zakonov, dolžno pa je upoštevati 7. člen KZ-1, ki v prvem odstavku določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, v drugem odstavku pa, da če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši za storilca. Kršitev iz 4. točke 372. člena ZKP tako ni podana.
Terjatve upnikov, ki so zapadle 31. 1. 2009, pa bi morale biti tudi po oceni pritožbenega sodišča ugotovljene iz listin in ne le iz izpovedb prič, saj gre za dejstva, ki iz listin izhajajo, oziroma bi moral ta dejstva ugotoviti izvedenec s pregledom listin družbe M. d.o.o. - v stečaju, v opisu kaznivega dejanja navedene terjatve pa bi morale imeti hkrati ob sebi podatek tudi o tem, kdaj je vsaka od njih zapadla. Le takšen opis jasno določa obstoj terjatve v času izdaje in izplačila računov v času od 31. 1. 2009 do 31. 8. 2009, torej v času zmanjšanja premoženja družbe M. d.o.o. in obdolžencu omogoča učinkovito obrambo. Za uresničitev zakonskega dejanskega stanja kaznivega dejanja oškodovanja upnikov je namreč čas nastanka in zapadlosti terjatev bistvenega pomena.
Ker je razlog za izločitev izvedenca podan, kadar je ta v delovnem razmerju pri oškodovancu, bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali navedeno delovno razmerje obstaja, kot zatrjuje pritožba, nato pa bo o utemeljenosti zahteve, da se izvedenec v zadevi izloči, odločilo. V primeru, da bo takšno razmerje ugotovilo, bo v obravnavani zadevi moral podati mnenje drugi izvedenec finančne stroke. Pri tem bo upoštevalo sodno prakso, po kateri okoliščina, da je bil izvedenec nekoč zaposlen pri oškodovancu, ne pa več v času podaje izvedenskega mnenja, ni razlog, ki bi nasprotoval postavitvi izvedenca.
Določba drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP velja v primeru, da je v ponovljenem postopku znova izdan sklep o začetku stečajnega postopka in tedaj učinki veljajo za nazaj (retroaktivno) od prve odločitve o začetku stečaja dalje. Ali bo v novem postopku začet stečaj nad predlagateljem, registrsko sodišče ne more prejudicirati in zaradi tega ohranjati vpis, kot da je nad predlagateljem še vedno začet stečajni postopek.
OZ člen 132, 149, 153, 240, 579, 583, 587, 604. ZPP člen 70, 70-6, 236a, 236a/6, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-15.
povrnitev premoženjske škode - nevarna dejavnost - domneva vzročnosti - pogodbena odškodninska odgovornost - letenje z jadralnim letalom
Ker obravnavani škodni dogodek ni posledica abstraktne nevarnosti, zaradi katere je letenje z jadralnim letalom nevarna dejavnost, domnevna vzročnost ni vzpostavljena. Raziskati je treba vzročno zvezo med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - obstoj in primernost izvršilnega naslova - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom
Dolžniki so namreč s podpisom notarskega zapisa SV 18/2009 kot nesporno potrdili ugotovitev, da obstoji terjatev upnika do dolžnice T. B. v znesku 110.000,00 EUR s pripadki.
Ker je bil notarski zapis SV 18/2009 sklenjen 13. 1. 2009, upnik za čas pred sklenitvijo notarskega zapisa sploh nima izvršilnega naslova za pogodbene in zamudne obresti (2. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ). Prav tako utemeljeno opozarjajo, da upnik za čas po sklenitvi notarskega zapisa SV 18/2009 terjatve iz naslova pogodbenih in zamudnih obresti ni natančno opredelil tako, da bi bilo mogoče preizkusiti skladnost z izvršilnim naslovom. Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, na obstoj in primernost izvršilnega naslova pa sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče lahko preizkusi usklajenost izterjevane terjatve s terjatvijo iz izvršilnega naslova le, če vsebina predloga tak preizkus omogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005597
ZOPNI člen 2, 5, 10, 17a. ZPP člen 8, 224.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - utemeljeni razlogi za sum - razlogi za sum - kataloško kaznivo dejanje - zakonska domneva - dokazni standard
Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI je ukrep, ki se lahko izreče tudi brez obsodilne kazenske sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema.
Ker je bilo o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je toženca (dolžnika iste terjatve) treba obsoditi solidarno s tistim, ki je bil na plačilo istega dolga že pravnomočno obsojen. Ker materialno-pravno določilo o solidarnosti dolžnikov v izreku sodbe ni upoštevano, je sodba spremenjena.