OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00005612
ZFPPIPP člen 213. OZ člen 1012.
učinkovanje potrjene prisilne poravnave - učinkovanje potrjene prisilne poravnave na vtoževano terjatev - poroštvena pogodba - poroštvena obveznost - vpliv prisilne poravnave na terjatev - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
Skladno z določbo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve upnikov do porokov, solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev.
Upnik lahko terjatev, ki jo ima do osnovnega dolžnika, nad katerim je potrjena poenostavljena prisilna poravnava, uveljavlja zoper poroka v neomejenem obsegu, saj v razmerju med upnikom in porokom ne pride do učinka poenostavljene prisilne poravnave.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost
V sodni praksi je že ustaljeno stališče, da je prezasedenost zavodov sistemski problem države, ki ga mora država tudi rešiti, in da zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, ne more uspešno nasprotovati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, zlasti ne (le) s trditvami o prostorski in kadrovski stiski.
Ker je bilo o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je toženca (dolžnika iste terjatve) treba obsoditi solidarno s tistim, ki je bil na plačilo istega dolga že pravnomočno obsojen. Ker materialno-pravno določilo o solidarnosti dolžnikov v izreku sodbe ni upoštevano, je sodba spremenjena.
poprava pisnih napak - neskladje pisno izdelane sodbe z izvirnikom
V pisno izdelani sodbi, ki je bila vročena upravičencem, je lahko prišlo do različnih formalnih napak in pomanjkljivosti ali celo do vsebinske neskladnosti z njenim izvirnikom - to je s sodbo v zapisniku o glavni obravnavi. V 365. členu ZKP je določeno, v katerih primerih in na kakšen način je mogoče te napake popraviti oziroma pomanjkljivosti in neskladja odpraviti, da bi se pisna sodba popolnoma ujemala z izvirnikom. Popravlja se lahko le pisno izdelana sodba, ne pa izvirnik sodbe. Vsebinske napake in pomanjkljivosti v izvirniku sodbe se lahko odpravijo le na podlagi vloženega pravnega sredstva oziroma z izdajo sklepa po prvem odstavku 133. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005615
OZ člen 190, 569. ZPP člen 7, 212.
trditveno breme - dokazno breme - posojilna pogodba - prejem posojila - dvig gotovine - dokazno breme glede podlage in višine obveznosti - porazdelitev bremen - namenska poraba sredstev - poslovanje družbe - ugovor neobstoja obveznosti
Zaradi zmotne porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena med pravdni stranki je dejansko stanje glede višine opravljenih dvigov s strani toženca, ostalo neugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005744
ZMed člen 9, 9/2, 12. ZPP člen 66, 67, 70, 71, 72, 72/2, 87, 87/4, 286b, 286b/1, 287, 287/2. ZOdv člen 1, 1/3, 16, 16/1, 37, 37/1.
škoda povzročena z objavo v medijih - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje - odgovornost delodajalca - odgovornost izdajatelja - odgovorna oseba - izdajatelj medija - lastnik izdajatelja medija - razvid medijev - pasivna legitimacija - zastopanje - zavrnitev predlaganih dokazov - grajanje procesnih kršitev - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - delegacija pristojnosti - nujna delegacija
Odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje nosita izdajatelj in odgovorni urednik, ki sta vpisana v razvid medijev. Kdo je izdajatelj in kdo odgovorni urednik, je razvidno iz razvida medijev. S tem so tudi določeni subjekti, ki so odgovorni za programsko vsebino medija.
Izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi tudi temeljno odgovornost za njeno izvajanje (drugi odstavek 9. člena ZMed). Iz povedanega izhaja, da je izdajatelj tisti, ki nosi odgovornost za programsko vsebino in njeno razširjanje. Lastnik izdajatelja medija in izdajatelj medija sta dve ločeni pravni osebi, izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi temeljno odgovornost za njeno izvajanje. Za objavljeno vsebino torej odgovarja izdajatelj medija in ne lastnik izdajatelja medija (tožena stranka) pa čeprav slednji vpliva na izdajatelja medija. Ravno zaradi različnih vplivov na medije je potrebna specialna zakonska ureditev, ki določa, da je izdajatelj medija tisti, ki vedno odgovarja za objavljene vsebine oziroma prispevke.
Če tožnik meni, da obstajajo razlogi za izločitev sodnika (70. člen ZPP) lahko zahteva njegovo izločitev. To mora zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). V skladu z določbo 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako postopek lažje opravil, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik ni postavil predloga, v katerem bi uveljavljal razloge iz 67. člena ZPP. Pritožbena navedba, da je tožnik udeležen v večih postopkih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pa sama po sebi ne utemeljuje izločitve oziroma določitve drugega stvarno pristojnega sodišča.
nujna pot - javno dobro - javna cesta - vodotok - poseg v vodno zemljišče - vodnogospodarsko mnenje - upravno dovoljenje
Sodišče mora presoditi, ali je nujna pot na način, kot jo predlagatelji predlagajo, dopustna in pri tem upošteva ne le določila SPZ o nujni poti, temveč tudi druge specialne zakone, kadar nujna pot poteka po zemljiščih, za katere velja poseben režim. V konkretnem primeru gre za vodotoke oziroma zemljišča, za katera veljajo posebnosti ureditve teh zemljišč po 37. členu ZV-1. Ob dejstvu, da obstaja še druga pot, ki ni obremenjena z vodotoki, bo ta pot bolj primerna.
ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa sta združena izdaja plačilnega naloga in dovolitev izvršbe.
Glede na to, da iz ugovora izhaja, da naj bi bil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vložen šele po izdaji sklepa o izvršbi, to ni ugovorni razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je bil v konkretnem primeru sklep o izvršbi izdan že pred zatrjevanim začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave.
motenje posesti - souporaba stanovanja - poseg v ustavne pravice posameznika - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja
Ustavno sodišče RS se je že večkrat izreklo, da mora sodišče tudi v posestnomotenjskih pravdah upoštevati ustavne pravice pravdnih strank. Ves čas mora imeti pred očmi ustavne določbe o človekovih pravicah in svoboščinah, saj takšna dolžnost izhaja iz ustavne odločbe o vezanosti sodnikov na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Z ugoditvijo postavljenemu zahtevku bi bil tožniku omogočen neomejen vstop v stanovanje, kar bi omogočilo posest in uporabo celotnega stanovanja in predmetov v njem. Navedeno pomeni poseg v ustavne pravice toženke, to je pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Ob upoštevanju ustavnih pravic toženke zahtevanega posestnega varstva tožniku ni mogoče nuditi oziroma tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, saj gre za prekomeren poseg v ustavne pravice toženke.
vrstni red poplačila - odlog izvršbe na predlog tretjega
Tretja je upnica morebitnega bodočega solastnika nepremičnine in njen interes je pravzaprav priti do poplačila iz iste nepremičnine, na katero že vodijo izvršbo trije upniki. Če je njen interes priti do poplačila s prodajo nepremičnine, potem se mora izvršba nadaljevati in ne odložiti. Ali se bo po prodaji nepremičnine tretja poplačala iz 1/2 deleža morebitnega bodočega lastnika - dolžničinega moža ali ne in na katerem mestu bo pri poplačilu, je stvar razdelitve kupnine. Hipotekarni upnik ne more preprečiti izvršbe drugega upnika na s hipoteko zavarovano premoženje dolžnika, temveč je njegov položaj varovan s pravili vrstnega reda poplačil glede na trenutek pridobitve zastavne pravice.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 18, 65.. ZUJF člen 173, 173/2.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - krajši delovni čas
Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje o obstoju delovnega razmerja s krajšim triosminskim delovnim časom. Če ima razmerje, ki je sporno, vse elemente delovnega razmerja, je možno ugotoviti obstoj delovnega razmerja tudi za krajši delovni čas (65. člen ZDR-1).
Glede na določbo 20. člena ZKolP je kot obvezni postopek za mirno rešitev spora o pravicah določen le postopek pogajanj (drugi odstavek 20. člena ZKolP), medtem ko sta postopka za mirno rešitev takšnega spora s posredovanjem ali z arbitražo le možna načina za rešitev tega spora. V tretjem in četrtem odstavku 20. člena ZKolP je namreč določeno, da lahko vsaka stranka predlaga posredovanje strokovnjaka (in ne da mora biti predlagano posredovanje strokovnjaka) oziroma, da se stranki lahko sporazumeta o reševanju spora o pravicah za arbitražo. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela, da je treba omejitev dostopa do sodišča oziroma pravice do sodnega varstva (ki jo zagotavlja že 23. člen URS) razlagati restriktivno (obstoj procesne predpostavke kot pogoj za dopustnost sodnega varstva pa predstavlja omejitev pravice do sodnega varstva). To pa pomeni, da predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo po 23. členu ZDSS-1 (glede na 11. člen podjetniške kolektivne pogodbe v zvezi z 20. členom ZKolP) le predhodno začet in neuspešno zaključen postopek pogajanj.
Za izpolnitev procesne predpostavke mirne rešitve spora ni bistveno, na pobudo oziroma predlog katere od strank kolektivne pogodbe so se ta pogajanja začela, bistveno je, da so bila začeta in da se niso uspešno zaključila.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - subsidiarna uporaba ZPP - sodna določitev meje - usmerjeno opozorilo sodišča - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek ureditve meje - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga
Navzočnost priče na naroku in pri zasliševanju namreč ne pomeni relevantnega razloga za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem take priče. ZPP v prvem odstavku 238. člena določa, da se priče zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, vendar tudi kršitev pravila o ločenem zasliševanju ni ovira, da se sodna odločba ne bi smela opirati na izpovedbo priče, ki je bila seznanjena z izpovedbami prič, ki so bile zaslišane pred njo. Je pa to okoliščino treba upoštevati pri dokazni oceni njene izpovedbe. Enako velja tudi za primer kot je konkretni, ko sta bili priči (kot izhaja iz zapisnika) delno navzoči na samem naroku.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba vratne hrbtenice
Izvedenec medicinske stroke je ugotovil, da tožnik ni zmožen opravljati del, pri katerih mora imeti vrat dalj časa v istem prisiljenem položaju oziroma v skrajnih legah vratne hrbtenice. Bolečine v vratu se pojavijo po daljši vožnji z avtomobilom, omejen je pri ukvarjanju z nekaterimi športno-rekreativnimi dejavnostmi, izogibati se mora sunkovitim gibom v vratu. Ob upoštevanju povzetih omejitev je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 3.500 EUR ustrezna.
izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - vsebina izreka sklepa o izvršbi
Pri izvršitvi sodne odločbe glede pravice do osebnih stikov z otrokom mora sodišče dolžniku najprej s sklepom o izvršbi določiti primeren rok za izpolnitev obveznosti, nato pa tudi izreče denarno kazen za primer, če v določenem roku te obveznosti ne bo izpolnil. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Še nadaljnje izrekanje denarnih kazni se v postopku izvršitve odločbe o stikih ne opravlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005597
ZOPNI člen 2, 5, 10, 17a. ZPP člen 8, 224.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - utemeljeni razlogi za sum - razlogi za sum - kataloško kaznivo dejanje - zakonska domneva - dokazni standard
Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI je ukrep, ki se lahko izreče tudi brez obsodilne kazenske sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema.
Zaradi zmotne presoje o obstoju razloga za prekinitev postopka je pritožbeno sodišče pritožbi tožencev ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da se tožničin predlog za prekinitev postopka zavrne.
vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - odškodninska odgovornost - pravična denarna odškodnina -odmera odškodnine - odmera odškodnine za telesne bolečine - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - dokazi in dokazovanje
Iz izvedenskega mnenja izhaja le obstoj začasnih posledic v estetskem smislu in trajnih posledice v anatomskem smislu (drobni kostni kalusi zaceljenih zlomov in drobni titanijevi vsadki). Izvedenec je dopustil možnost, da tožnik čuti mravljinčenje po levem licu, a v mnenju ni stališča o kakšnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti zaradi opisanega, pa tudi o duševnih bolečin zaradi tega.
OZ člen 132, 149, 153, 240, 579, 583, 587, 604. ZPP člen 70, 70-6, 236a, 236a/6, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-15.
povrnitev premoženjske škode - nevarna dejavnost - domneva vzročnosti - pogodbena odškodninska odgovornost - letenje z jadralnim letalom
Ker obravnavani škodni dogodek ni posledica abstraktne nevarnosti, zaradi katere je letenje z jadralnim letalom nevarna dejavnost, domnevna vzročnost ni vzpostavljena. Raziskati je treba vzročno zvezo med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo.
Obdolženka je zanikala, da bi na seji senata 28. 1. 2016 zoper oškodovanca uporabila besedo koruptiven. Glede na takšen zagovor obdolžena z dokazom resnice ne more uspeti. Dokaz resnice se mora namreč nanašati na trditev, ki so predmet obtožbe. Če obdolženka zanika, da bi izrekla v obtožbi očitane žaljive trditve o oškodovancu, za katere je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da jih je izrekla, njen zagovor da je utemeljeno verjela v resničnost nečesa drugega (da ne zaupa v oškodovančevo delo), obdolžene ne more razbremeniti kazenske odgovornosti za očitek, ki izhaja iz obtožbe. Dokaz resnice se lahko nanaša le na trditve, za katere se ji v obtožnem predlogu očita in je ugotovljeno, da so bile z njene strani izrečene ter lahko škodujejo oškodovančevi časti in dobremu imenu, ne pa na besede, zaradi katerih se obdolženo kazensko ne preganja v predmetni zadevi.