navidezna (simulirana) pogodba - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši - direktni naklep - velika premoženjska škoda - dopolnitev obtožbe - modifikacija obtožnega akta - načelo zakonitosti - pravica do obrambe - prekoračenje obtožbe - zapadlost terjatve - pridobitev dodatne dokumentacije - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - zahteva za izločitev izvedenca
Navedeni očitek je bil v ponovno vloženi obtožnici, potem ko je bila ta vrnjena državnemu tožilcu v popravo, glede bistvenega ponovljen, nato pa še modificiran, torej ponovno spremenjen, in z navedeno popravo in spremembami obtožba ni bila prekoračena, spremembe niso bile nedopustne in ne drži pritožbena navedba, da je postopek temeljil na obtožbi, ki dejansko ne obstaja, pa tudi ne, da je bila obtožba podvojena.
Za uporabo Kazenskega zakona (v nadaljevanju KZ), ki je veljal v času sklenitve pogodbe Medv-1/08 z dne 10. 3. 2008 (KZ-1 je začel veljati 1. 11. 2008) ni imelo podlage, ker v obeh primerih znesek 201.600,00 EUR predstavlja veliko premoženjsko škodo, in tega, zakaj ni uporabilo KZ, v sodbi ni bilo dolžno pojasniti. Obdolžencema očitano kaznivo dejanje, opredeljeno po drugem v zvezi s prvim odstavkom 227. člena KZ-1, glede na datum sklenitve navedene pogodbe, sega tudi v časovno obdobje pred veljavnostjo KZ-1, torej v čas veljavnosti do takrat veljavnega KZ, sodišče pa za kaznivo dejanje, ki je bilo izvršeno v času veljavnosti dveh kazenskih zakonov, uporabi zakon, ki je veljal zadnji, razen, če prejšnji ni za storilca milejši. V sodbi ni dolžno pojasnjevati, zakaj je uporabilo zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, in tudi ne, zakaj je uporabilo tistega, ki je stopil kasneje v veljavo, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obdobju veljavnosti dveh zakonov, dolžno pa je upoštevati 7. člen KZ-1, ki v prvem odstavku določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, v drugem odstavku pa, da če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši za storilca. Kršitev iz 4. točke 372. člena ZKP tako ni podana.
Terjatve upnikov, ki so zapadle 31. 1. 2009, pa bi morale biti tudi po oceni pritožbenega sodišča ugotovljene iz listin in ne le iz izpovedb prič, saj gre za dejstva, ki iz listin izhajajo, oziroma bi moral ta dejstva ugotoviti izvedenec s pregledom listin družbe M. d.o.o. - v stečaju, v opisu kaznivega dejanja navedene terjatve pa bi morale imeti hkrati ob sebi podatek tudi o tem, kdaj je vsaka od njih zapadla. Le takšen opis jasno določa obstoj terjatve v času izdaje in izplačila računov v času od 31. 1. 2009 do 31. 8. 2009, torej v času zmanjšanja premoženja družbe M. d.o.o. in obdolžencu omogoča učinkovito obrambo. Za uresničitev zakonskega dejanskega stanja kaznivega dejanja oškodovanja upnikov je namreč čas nastanka in zapadlosti terjatev bistvenega pomena.
Ker je razlog za izločitev izvedenca podan, kadar je ta v delovnem razmerju pri oškodovancu, bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali navedeno delovno razmerje obstaja, kot zatrjuje pritožba, nato pa bo o utemeljenosti zahteve, da se izvedenec v zadevi izloči, odločilo. V primeru, da bo takšno razmerje ugotovilo, bo v obravnavani zadevi moral podati mnenje drugi izvedenec finančne stroke. Pri tem bo upoštevalo sodno prakso, po kateri okoliščina, da je bil izvedenec nekoč zaposlen pri oškodovancu, ne pa več v času podaje izvedenskega mnenja, ni razlog, ki bi nasprotoval postavitvi izvedenca.
Določba drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP velja v primeru, da je v ponovljenem postopku znova izdan sklep o začetku stečajnega postopka in tedaj učinki veljajo za nazaj (retroaktivno) od prve odločitve o začetku stečaja dalje. Ali bo v novem postopku začet stečaj nad predlagateljem, registrsko sodišče ne more prejudicirati in zaradi tega ohranjati vpis, kot da je nad predlagateljem še vedno začet stečajni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005597
ZOPNI člen 2, 5, 10, 17a. ZPP člen 8, 224.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - utemeljeni razlogi za sum - razlogi za sum - kataloško kaznivo dejanje - zakonska domneva - dokazni standard
Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI je ukrep, ki se lahko izreče tudi brez obsodilne kazenske sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006790
ZZK-1 člen 6, 166, 167, 168. SPZ člen 142. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2.
izvršilni naslov - izvršilni postopek na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - skupna hipoteka - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - zaznamba skupne hipoteke - hipotekarni (realni) dolžnik - glavna nepremičnina - stranska nepremičnina
Pri nepremičninah dolžnika je bila na podlagi izvršilnega naslova v predmetnem postopku vknjižena skupna hipoteka na podlagi takrat veljavnih določb ZZK-1, ki je določal, da se je skupna hipoteka vpisala pri glavni nepremičnini, pri kateri se je tudi zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri stranskih nepremičninah pa se je vpisala zgolj zaznamba skupne hipoteke, ne pa tudi še zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, saj je imela zaznamba skupne hipoteke za posledico, da so vsi vpisi glede vknjižene hipoteke pri glavni nepremičnini učinkovali tudi pri nepremičnini, pri kateri je bila zaznamovana skupna hipoteka.
V zemljiški knjigi zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki z zaznambo pri glavni nepremičnini učinkuje tudi pri stranskih nepremičninah, torej nepremičninah dolžnika, učinkuje tudi proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, zaradi česar je upnikov izvršilni naslov tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo zoper dolžnika kot kasnejšega pridobitelja s (skupno) hipoteko obremenjene nepremičnine.
pripoznava dolga - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - konkludentna pripoznava dolga - prevzem terjatve - ugovor zastaranja - delna plačila - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje je na podlagi teh dejstev pravilno štelo, da je toženka z delnimi plačili pripoznala dolg. O pripoznavi dolga s konkludentnimi dejanji se je že izreklo tudi Vrhovno sodišče RS, ki loči dve vrsti pripoznave in sicer: tako, da dolžnik pripozna dolg z upniku dano izjavo, iz katere jasno izhaja, da dolžnik priznava obstoj svojega dolga oziroma upnikove terjatve, in drugo,da to stori posredno, s konkludentnimi dejanji, to je, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.
vrstni red poplačila - odlog izvršbe na predlog tretjega
Tretja je upnica morebitnega bodočega solastnika nepremičnine in njen interes je pravzaprav priti do poplačila iz iste nepremičnine, na katero že vodijo izvršbo trije upniki. Če je njen interes priti do poplačila s prodajo nepremičnine, potem se mora izvršba nadaljevati in ne odložiti. Ali se bo po prodaji nepremičnine tretja poplačala iz 1/2 deleža morebitnega bodočega lastnika - dolžničinega moža ali ne in na katerem mestu bo pri poplačilu, je stvar razdelitve kupnine. Hipotekarni upnik ne more preprečiti izvršbe drugega upnika na s hipoteko zavarovano premoženje dolžnika, temveč je njegov položaj varovan s pravili vrstnega reda poplačil glede na trenutek pridobitve zastavne pravice.
Zaradi zmotne presoje o obstoju razloga za prekinitev postopka je pritožbeno sodišče pritožbi tožencev ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da se tožničin predlog za prekinitev postopka zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004993
ZPP člen 8, 337, 337/1. OZ člen 99. ZNPosr člen 25.
izpodbojnost pogodbe - razveljavitev dogovora - tožba na razveljavitev pogodbe - rok za izpodbijanje pogodbe - prevara - pritožbene novote
Toženka tožnici izjave z dne 15. 2. 2013 niti izvoda računa št. 401/2013 z dne 15. 2. 2013 s specifikacijo ni izročila, niti je ni seznanila s cenikom. Izvod izjave z dne 15. 2. 2013 ter računa 401/2013, s katero se je tožnica zavezala toženki plačati stroške dodatnih storitev toženke iz že prejete are, je tožnica prejela šele med obravnavanim postopkom, preko svojega pooblaščenca, potem ko je slednji navedena dokumenta prejel od toženke, to je 20. 8. 2013. Tak zaključek je sodišče prve stopnje opravilo na podlagi natančne kronološke analize dokumentov, s katerimi je ob posameznih opravljenih dejanjih razpolagala tožnica, in sicer: ob pozivu toženki na vračilo zadržanega zneska kupnine, ob vložitvi kazenske ovadbe zoper toženko in vložitvi tožbe. Ker je toženka izjavo z dne 15. 2. 2013 prejela šele 20. 8. 2013, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba za razveljavitev dogovora z dne 15. 2. 2013 (zaradi prevare toženke), ki je bila vložena znotraj enoletnega roka od tožničine seznanitve z izjavo, vložena pravočasno (99. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00004987
ZPP člen 337, 337/3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/1, 4/3, 15. OZ člen 131, 1035.
zahtevek po tožbi in pobotnem ugovoru - pobotni ugovor - prodajna pogodba - privolitev - spor z mednarodnim elementom - kupoprodajna pogodba - prodaja blaga - Dunajska konvencija - tuje pravo - asignacija (nakazilo) - Uredba (ES) št. 864/2007 (Rim II) - uporaba slovenskega prava
Tožena stranka (slovenska družba) je v predmetnem postopku v pobot uveljavljala odškodninsko terjatev do tožeče stranke (italijanska družba) zaradi nepodpisane asignacije, zaradi česar naj bi naročnik in hkrati asignat (avstrijska družba) zadržal plačila toženi stranki v višini 50.000,00 EUR. Po vsebini gre za očitek kršitve obveznosti tožeče stranke pri sprejemu izpolnitve (plačila) tožene stranke, ki izvira iz istega pogodbenega obligacijskega razmerja (prodajne pogodbe) med tožečo in toženo stranko, kot vtoževana terjatev tožeče stranke (plačilo kupnine), ter glede katerega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da sta se tožeča in tožena stranka konkludentno dogovorili za uporabo slovenskega materialnega prava. Presoja vtoževane terjatve po slovenskem materialnem pravu pa za toženo stranko tudi v pritožbi ni sporna. Glede na pojasnjeno, je torej potrebno tudi obstoj v pobot uveljavljane odškodninske terjatve presojati po slovenskem materialnem pravu. Za v pobot uveljavljano terjatev pa bi bilo potrebno uporabiti to pravo, četudi bi šteli, da gre za nepogodbeno odškodninsko obveznost.
Zakon za asignacijo (nakazilo) ne predvideva pisne oblike, zato za njeno učinkovanje tudi ni potreben podpis prejemnika nakazila. Asignatar bi moral le, v kolikor bi odklonil asignacijo, o tem takoj obvestiti nakazovalca (asignanta), sicer bi odgovarjal za škodo.
Tožeča stranka po pojasnjenem predloga asignacije ni bila dolžna podpisati, asignacijo pa je nedvomno tudi sprejela, zato ji ni moč očitati protipravnega ravnanja.
Ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritožbi.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - zagovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da bi tožnik o razlogih za svojo odsotnost moral in mogel obvestiti toženo stranko (kar je pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po četrti alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1).
Ker sodišče prve stopnje tožnikovega osebnega zdravnika ni zaslišalo, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, posledično pa je vsaj preuranjeno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba vratne hrbtenice
Izvedenec medicinske stroke je ugotovil, da tožnik ni zmožen opravljati del, pri katerih mora imeti vrat dalj časa v istem prisiljenem položaju oziroma v skrajnih legah vratne hrbtenice. Bolečine v vratu se pojavijo po daljši vožnji z avtomobilom, omejen je pri ukvarjanju z nekaterimi športno-rekreativnimi dejavnostmi, izogibati se mora sunkovitim gibom v vratu. Ob upoštevanju povzetih omejitev je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 3.500 EUR ustrezna.
izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - vsebina izreka sklepa o izvršbi
Pri izvršitvi sodne odločbe glede pravice do osebnih stikov z otrokom mora sodišče dolžniku najprej s sklepom o izvršbi določiti primeren rok za izpolnitev obveznosti, nato pa tudi izreče denarno kazen za primer, če v določenem roku te obveznosti ne bo izpolnil. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Še nadaljnje izrekanje denarnih kazni se v postopku izvršitve odločbe o stikih ne opravlja.
ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa sta združena izdaja plačilnega naloga in dovolitev izvršbe.
Glede na to, da iz ugovora izhaja, da naj bi bil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vložen šele po izdaji sklepa o izvršbi, to ni ugovorni razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je bil v konkretnem primeru sklep o izvršbi izdan že pred zatrjevanim začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave.
obvezne sestavine tožbe - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - nedoločen tožbeni zahtevek - zavrženje tožbe kot nepopolne
Tožeča stranka je z vlogo z dne 10. 4. 2017 zgolj delno upoštevala poziv sodišča z dne 13. 3. 2017. V spis je namreč predložila dokazila, ki jih je štela za pravnorelevantna za odločitev v tem sporu, ni pa v tej vlogi navedla prav nobenih dejstev v zvezi z življenjskim dogodkom, na katerega veže nastanek svojega tožbenega zahtevka. Ker tožeča stranka ni podala opisa življenjskega primera, iz katerega po njenem mnenju izhaja tožbeni zahtevek, s tem zahtevi sodišča po popravi tožbe ni zadostila. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tožbo kot nepopolno zavrglo.
Dokazna ocena, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče je v sodbi korektno povzelo bistveno vsebino vseh izvedenih dokazov ter se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Ker je dokazna ocena prosta, je nesprejemljiv pritožbeni očitek, da tožnikovi dokazi niso bili upoštevani. Sodišče jih nikakor ni prezrlo, pač pa je po njihovi primerjavi s toženčevimi dokazi ter glede na uspeh celotnega postopka upravičeno podvomilo o tožnikovih trditvah. Ni bistveno število dokazov, ampak njihova kakovost.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost
V sodni praksi je že ustaljeno stališče, da je prezasedenost zavodov sistemski problem države, ki ga mora država tudi rešiti, in da zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, ne more uspešno nasprotovati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, zlasti ne (le) s trditvami o prostorski in kadrovski stiski.
Po 206. členu SPZ ima fiduciar ob stečaju ali prisilni poravnavi prenosnika, na fiduciarni preneseni premičnini ločitveno pravico. V skladu z namenom fiduciranih zavarovanj v takem primeru prevlada zastavno pravna komponenta, zato SPZ fiduciarja, v primeru stečaja fiducianta, obravnava kot zastavnega upnika.
Stroški pravdnega postopka v zadevi I Pg 103/2017, začetega zaradi izterjave terjatev stečajnega dolžnika do P., d. d., v predlogu (spremembe) predračuna stroškov stečajnega postopka niso bili predvideni. Navedeno terja, da upravitelj sodišču v zvezi s predvidenimi stroški pravdnega postopka, najprej predlaga spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka in se o soglasju za plačilo stroškov odloča šele tedaj in pod pogojem, da bo sodišče prve stopnje potrdilo spremembo predračuna stroškov, ki bo vseboval oceno celotnih stroškov navedenega pravdnega postopka.
ZNP člen 4, 4/1, 4/2. URS člen 22. ZGD-1 člen 513.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - nepravdni postopek - kontradiktornost v nepravdnem postopku - pravica do izjave v nepravdnem postopku - pravica do informacije - odgovor na pripravljalno vlogo - vročitev odgovora na odgovora na vlogo
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje predlagateljevo zahtevo oziroma predlog za informacije in vpogled sicer vročalo v odgovor nasprotni udeleženki, ki je nanj odgovorila. Vloge predlagatelja, s katero je ta odgovoril na odgovor nasprotne udeleženke (in svoj predlog tudi delno umaknil), pa ji prvostopenjsko sodišče ni vročilo.
Nasprotna udeleženka pravice do izjave v postopku ni mogla uresničiti, če ji ni bilo zagotovljeno, da bi predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se je imela pravico izjaviti.
Pravica stranke do informacije je nekaj drugega kot obveznost sodišča do seznanitve in opredelitve do strankinih navedb in dokaznih predlogov (ki bi se morda izkazali za nebistvene). Zato vprašanje, kakšne argumente je v nevročeni vlogi (ki pa še zdaleč ni bila vsebinsko prazna) navajal predlagatelj, za presojo obstoja kršitve strankine pravice do informacije, za kar se v odgovoru na pritožbo zavzema predlagatelj, sploh ni odločilno.
Ker je bilo o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je toženca (dolžnika iste terjatve) treba obsoditi solidarno s tistim, ki je bil na plačilo istega dolga že pravnomočno obsojen. Ker materialno-pravno določilo o solidarnosti dolžnikov v izreku sodbe ni upoštevano, je sodba spremenjena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se je sklicevala na uvedbo novega poslovnega modela, na reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja podružnice in v zvezi s tem na ukinitev delovnega mesta cenilec avtomobilskih škod in senior cenilec škod (na katerem je delal tožnik), saj je obseg dela na teh dveh delovnih mestih tako majhen, da ne omogoča dela niti enemu delavcu za krajši delovni čas; opravljanje del in nalog pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi tako ni več potrebno, preostala dela in naloge pa bodo po potrebi opravili drugi delavci v podružnici in pogodbeni partner. V sporu o zakonitosti odpovedi, ki je podana iz takšnega organizacijskega razloga, je ključna presoja, ali je delodajalec dejansko ukinil določeno delovno mesto in preostale naloge prenesel na druge zaposlene oz. pogodbene partnerje, ne toliko presoja smotrnosti odločitve. Vseeno je dopustno preveriti, ali ni bila reorganizacija izvedena s šikanoznim namenom, kot ga je zatrjeval tožnik. I