denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba vratne hrbtenice
Izvedenec medicinske stroke je ugotovil, da tožnik ni zmožen opravljati del, pri katerih mora imeti vrat dalj časa v istem prisiljenem položaju oziroma v skrajnih legah vratne hrbtenice. Bolečine v vratu se pojavijo po daljši vožnji z avtomobilom, omejen je pri ukvarjanju z nekaterimi športno-rekreativnimi dejavnostmi, izogibati se mora sunkovitim gibom v vratu. Ob upoštevanju povzetih omejitev je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 3.500 EUR ustrezna.
izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - vsebina izreka sklepa o izvršbi
Pri izvršitvi sodne odločbe glede pravice do osebnih stikov z otrokom mora sodišče dolžniku najprej s sklepom o izvršbi določiti primeren rok za izpolnitev obveznosti, nato pa tudi izreče denarno kazen za primer, če v določenem roku te obveznosti ne bo izpolnil. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Še nadaljnje izrekanje denarnih kazni se v postopku izvršitve odločbe o stikih ne opravlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005597
ZOPNI člen 2, 5, 10, 17a. ZPP člen 8, 224.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - utemeljeni razlogi za sum - razlogi za sum - kataloško kaznivo dejanje - zakonska domneva - dokazni standard
Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI je ukrep, ki se lahko izreče tudi brez obsodilne kazenske sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema.
vrstni red poplačila - odlog izvršbe na predlog tretjega
Tretja je upnica morebitnega bodočega solastnika nepremičnine in njen interes je pravzaprav priti do poplačila iz iste nepremičnine, na katero že vodijo izvršbo trije upniki. Če je njen interes priti do poplačila s prodajo nepremičnine, potem se mora izvršba nadaljevati in ne odložiti. Ali se bo po prodaji nepremičnine tretja poplačala iz 1/2 deleža morebitnega bodočega lastnika - dolžničinega moža ali ne in na katerem mestu bo pri poplačilu, je stvar razdelitve kupnine. Hipotekarni upnik ne more preprečiti izvršbe drugega upnika na s hipoteko zavarovano premoženje dolžnika, temveč je njegov položaj varovan s pravili vrstnega reda poplačil glede na trenutek pridobitve zastavne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00004987
ZPP člen 337, 337/3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/1, 4/3, 15. OZ člen 131, 1035.
zahtevek po tožbi in pobotnem ugovoru - pobotni ugovor - prodajna pogodba - privolitev - spor z mednarodnim elementom - kupoprodajna pogodba - prodaja blaga - Dunajska konvencija - tuje pravo - asignacija (nakazilo) - Uredba (ES) št. 864/2007 (Rim II) - uporaba slovenskega prava
Tožena stranka (slovenska družba) je v predmetnem postopku v pobot uveljavljala odškodninsko terjatev do tožeče stranke (italijanska družba) zaradi nepodpisane asignacije, zaradi česar naj bi naročnik in hkrati asignat (avstrijska družba) zadržal plačila toženi stranki v višini 50.000,00 EUR. Po vsebini gre za očitek kršitve obveznosti tožeče stranke pri sprejemu izpolnitve (plačila) tožene stranke, ki izvira iz istega pogodbenega obligacijskega razmerja (prodajne pogodbe) med tožečo in toženo stranko, kot vtoževana terjatev tožeče stranke (plačilo kupnine), ter glede katerega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da sta se tožeča in tožena stranka konkludentno dogovorili za uporabo slovenskega materialnega prava. Presoja vtoževane terjatve po slovenskem materialnem pravu pa za toženo stranko tudi v pritožbi ni sporna. Glede na pojasnjeno, je torej potrebno tudi obstoj v pobot uveljavljane odškodninske terjatve presojati po slovenskem materialnem pravu. Za v pobot uveljavljano terjatev pa bi bilo potrebno uporabiti to pravo, četudi bi šteli, da gre za nepogodbeno odškodninsko obveznost.
Zakon za asignacijo (nakazilo) ne predvideva pisne oblike, zato za njeno učinkovanje tudi ni potreben podpis prejemnika nakazila. Asignatar bi moral le, v kolikor bi odklonil asignacijo, o tem takoj obvestiti nakazovalca (asignanta), sicer bi odgovarjal za škodo.
Tožeča stranka po pojasnjenem predloga asignacije ni bila dolžna podpisati, asignacijo pa je nedvomno tudi sprejela, zato ji ni moč očitati protipravnega ravnanja.
Ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritožbi.
poprava pisnih napak - neskladje pisno izdelane sodbe z izvirnikom
V pisno izdelani sodbi, ki je bila vročena upravičencem, je lahko prišlo do različnih formalnih napak in pomanjkljivosti ali celo do vsebinske neskladnosti z njenim izvirnikom - to je s sodbo v zapisniku o glavni obravnavi. V 365. členu ZKP je določeno, v katerih primerih in na kakšen način je mogoče te napake popraviti oziroma pomanjkljivosti in neskladja odpraviti, da bi se pisna sodba popolnoma ujemala z izvirnikom. Popravlja se lahko le pisno izdelana sodba, ne pa izvirnik sodbe. Vsebinske napake in pomanjkljivosti v izvirniku sodbe se lahko odpravijo le na podlagi vloženega pravnega sredstva oziroma z izdajo sklepa po prvem odstavku 133. člena ZKP.
motenje posesti - souporaba stanovanja - poseg v ustavne pravice posameznika - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja
Ustavno sodišče RS se je že večkrat izreklo, da mora sodišče tudi v posestnomotenjskih pravdah upoštevati ustavne pravice pravdnih strank. Ves čas mora imeti pred očmi ustavne določbe o človekovih pravicah in svoboščinah, saj takšna dolžnost izhaja iz ustavne odločbe o vezanosti sodnikov na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Z ugoditvijo postavljenemu zahtevku bi bil tožniku omogočen neomejen vstop v stanovanje, kar bi omogočilo posest in uporabo celotnega stanovanja in predmetov v njem. Navedeno pomeni poseg v ustavne pravice toženke, to je pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Ob upoštevanju ustavnih pravic toženke zahtevanega posestnega varstva tožniku ni mogoče nuditi oziroma tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, saj gre za prekomeren poseg v ustavne pravice toženke.
OZ člen 132, 149, 153, 240, 579, 583, 587, 604. ZPP člen 70, 70-6, 236a, 236a/6, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-15.
povrnitev premoženjske škode - nevarna dejavnost - domneva vzročnosti - pogodbena odškodninska odgovornost - letenje z jadralnim letalom
Ker obravnavani škodni dogodek ni posledica abstraktne nevarnosti, zaradi katere je letenje z jadralnim letalom nevarna dejavnost, domnevna vzročnost ni vzpostavljena. Raziskati je treba vzročno zvezo med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - obstoj in primernost izvršilnega naslova - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom
Dolžniki so namreč s podpisom notarskega zapisa SV 18/2009 kot nesporno potrdili ugotovitev, da obstoji terjatev upnika do dolžnice T. B. v znesku 110.000,00 EUR s pripadki.
Ker je bil notarski zapis SV 18/2009 sklenjen 13. 1. 2009, upnik za čas pred sklenitvijo notarskega zapisa sploh nima izvršilnega naslova za pogodbene in zamudne obresti (2. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ). Prav tako utemeljeno opozarjajo, da upnik za čas po sklenitvi notarskega zapisa SV 18/2009 terjatve iz naslova pogodbenih in zamudnih obresti ni natančno opredelil tako, da bi bilo mogoče preizkusiti skladnost z izvršilnim naslovom. Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, na obstoj in primernost izvršilnega naslova pa sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče lahko preizkusi usklajenost izterjevane terjatve s terjatvijo iz izvršilnega naslova le, če vsebina predloga tak preizkus omogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00005612
ZFPPIPP člen 213. OZ člen 1012.
učinkovanje potrjene prisilne poravnave - učinkovanje potrjene prisilne poravnave na vtoževano terjatev - poroštvena pogodba - poroštvena obveznost - vpliv prisilne poravnave na terjatev - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
Skladno z določbo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve upnikov do porokov, solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev.
Upnik lahko terjatev, ki jo ima do osnovnega dolžnika, nad katerim je potrjena poenostavljena prisilna poravnava, uveljavlja zoper poroka v neomejenem obsegu, saj v razmerju med upnikom in porokom ne pride do učinka poenostavljene prisilne poravnave.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - dediči - pravica iz zapuščine - stranke v zapuščinskem postopku - upnik zapuščinskega postopka - nedovoljena pritožba
Pritožnica ni niti zakonita niti oporočna dedinja po zapustnici, ne uveljavlja pravice iz zapuščine, tudi ločitve zapuščine ni predlagala in tako ni stranka zapuščinskega postopka. Njena pritožba je zato nedovoljena.
Intervenient je vedel, da se izdana sodba nanj neposredno nanaša in da je zoper njo vložil pritožbo, ki preprečuje pravnomočnost.
Vložitev pritožbe zoper sodbo je bila ustavno zagotovljena pravica intervenienta in edini je imel dispozicijo s pritožbo. Ne zanika, da jo je umaknil in sodišče prve stopnje je to pravilno ugotovilo.
pripoznava dolga - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - konkludentna pripoznava dolga - prevzem terjatve - ugovor zastaranja - delna plačila - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje je na podlagi teh dejstev pravilno štelo, da je toženka z delnimi plačili pripoznala dolg. O pripoznavi dolga s konkludentnimi dejanji se je že izreklo tudi Vrhovno sodišče RS, ki loči dve vrsti pripoznave in sicer: tako, da dolžnik pripozna dolg z upniku dano izjavo, iz katere jasno izhaja, da dolžnik priznava obstoj svojega dolga oziroma upnikove terjatve, in drugo,da to stori posredno, s konkludentnimi dejanji, to je, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.
navidezna (simulirana) pogodba - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši - direktni naklep - velika premoženjska škoda - dopolnitev obtožbe - modifikacija obtožnega akta - načelo zakonitosti - pravica do obrambe - prekoračenje obtožbe - zapadlost terjatve - pridobitev dodatne dokumentacije - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - zahteva za izločitev izvedenca
Navedeni očitek je bil v ponovno vloženi obtožnici, potem ko je bila ta vrnjena državnemu tožilcu v popravo, glede bistvenega ponovljen, nato pa še modificiran, torej ponovno spremenjen, in z navedeno popravo in spremembami obtožba ni bila prekoračena, spremembe niso bile nedopustne in ne drži pritožbena navedba, da je postopek temeljil na obtožbi, ki dejansko ne obstaja, pa tudi ne, da je bila obtožba podvojena.
Za uporabo Kazenskega zakona (v nadaljevanju KZ), ki je veljal v času sklenitve pogodbe Medv-1/08 z dne 10. 3. 2008 (KZ-1 je začel veljati 1. 11. 2008) ni imelo podlage, ker v obeh primerih znesek 201.600,00 EUR predstavlja veliko premoženjsko škodo, in tega, zakaj ni uporabilo KZ, v sodbi ni bilo dolžno pojasniti. Obdolžencema očitano kaznivo dejanje, opredeljeno po drugem v zvezi s prvim odstavkom 227. člena KZ-1, glede na datum sklenitve navedene pogodbe, sega tudi v časovno obdobje pred veljavnostjo KZ-1, torej v čas veljavnosti do takrat veljavnega KZ, sodišče pa za kaznivo dejanje, ki je bilo izvršeno v času veljavnosti dveh kazenskih zakonov, uporabi zakon, ki je veljal zadnji, razen, če prejšnji ni za storilca milejši. V sodbi ni dolžno pojasnjevati, zakaj je uporabilo zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, in tudi ne, zakaj je uporabilo tistega, ki je stopil kasneje v veljavo, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v obdobju veljavnosti dveh zakonov, dolžno pa je upoštevati 7. člen KZ-1, ki v prvem odstavku določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, v drugem odstavku pa, da če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši za storilca. Kršitev iz 4. točke 372. člena ZKP tako ni podana.
Terjatve upnikov, ki so zapadle 31. 1. 2009, pa bi morale biti tudi po oceni pritožbenega sodišča ugotovljene iz listin in ne le iz izpovedb prič, saj gre za dejstva, ki iz listin izhajajo, oziroma bi moral ta dejstva ugotoviti izvedenec s pregledom listin družbe M. d.o.o. - v stečaju, v opisu kaznivega dejanja navedene terjatve pa bi morale imeti hkrati ob sebi podatek tudi o tem, kdaj je vsaka od njih zapadla. Le takšen opis jasno določa obstoj terjatve v času izdaje in izplačila računov v času od 31. 1. 2009 do 31. 8. 2009, torej v času zmanjšanja premoženja družbe M. d.o.o. in obdolžencu omogoča učinkovito obrambo. Za uresničitev zakonskega dejanskega stanja kaznivega dejanja oškodovanja upnikov je namreč čas nastanka in zapadlosti terjatev bistvenega pomena.
Ker je razlog za izločitev izvedenca podan, kadar je ta v delovnem razmerju pri oškodovancu, bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali navedeno delovno razmerje obstaja, kot zatrjuje pritožba, nato pa bo o utemeljenosti zahteve, da se izvedenec v zadevi izloči, odločilo. V primeru, da bo takšno razmerje ugotovilo, bo v obravnavani zadevi moral podati mnenje drugi izvedenec finančne stroke. Pri tem bo upoštevalo sodno prakso, po kateri okoliščina, da je bil izvedenec nekoč zaposlen pri oškodovancu, ne pa več v času podaje izvedenskega mnenja, ni razlog, ki bi nasprotoval postavitvi izvedenca.
Določba drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP velja v primeru, da je v ponovljenem postopku znova izdan sklep o začetku stečajnega postopka in tedaj učinki veljajo za nazaj (retroaktivno) od prve odločitve o začetku stečaja dalje. Ali bo v novem postopku začet stečaj nad predlagateljem, registrsko sodišče ne more prejudicirati in zaradi tega ohranjati vpis, kot da je nad predlagateljem še vedno začet stečajni postopek.
delo v splošno korist - prestajanje druge zaporne kazni - olajševalne okoliščine
Okoliščina, da v primeru prestajanja zaporne kazni obdolženec ne bo mogel opravljati dela v splošno korist po sodbi, ki mu je bila izrečena za drugo kaznivo dejanje, ni razlog za izrek nižje zaporne kazni, kar prav tako predlaga v pritožbi, in od katerega bi bila odvisna odločitev, ali je zaporno kazen za kaznivo dejanje, ki ga sodišče obravnava, obdolžencu mogoče izreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005615
OZ člen 190, 569. ZPP člen 7, 212.
trditveno breme - dokazno breme - posojilna pogodba - prejem posojila - dvig gotovine - dokazno breme glede podlage in višine obveznosti - porazdelitev bremen - namenska poraba sredstev - poslovanje družbe - ugovor neobstoja obveznosti
Zaradi zmotne porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena med pravdni stranki je dejansko stanje glede višine opravljenih dvigov s strani toženca, ostalo neugotovljeno.
Za nepravdni postopek velja specifična ureditev stroškovnih posledic. Navedeno velja tako za stroške udeležencev kot za skupne stroške glede glavne stvari.
Sodna taksa za predlog sodi med skupne stroške in ne med stroške predlagatelja. V primeru, da bi predlagatelja sodno takso plačala, bi ta postala del skupnih stroškov, o katerih bi bilo treba odločiti. V konkretnem primeru sodna taksa ni bila plačana (predlagatelja sta bila plačila oproščena), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da so nasprotni udeleženci predlagateljema dolžni povrniti skupne stroške postopka, ki zajemajo tudi sodno takso, materialnopravno napačna.
ZNP člen 168, 168/1, 168/3. ZUreP-1 člen 104, 105, 105/5. ZUPUDPP člen 52, 64.
predlog za sodni depozit - sodni depozit - razlastitev - nujni postopek - odškodnina zaradi razlastitve
Iz navedb v predlogu jasno izhaja, da gre za predlog sodnega pologa, povezan z nujnim postopkom razlastitve. Sodišče bi torej utemeljenost predloga moralo v skladu z navedbami v predlogu presoditi po določbah 104. in 105. člena ZUreP-1 in/oziroma 52. člena ZUPUDPP.
Zaradi zmotne presoje o obstoju razloga za prekinitev postopka je pritožbeno sodišče pritožbi tožencev ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da se tožničin predlog za prekinitev postopka zavrne.