Četudi je pritožnica vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v zvezi s 503. členom ZGD-1 in vložila ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Celju III Cpg 26/2016 z dne 3. 3. 2016, pritožbeno sodišče meni, da ni razloga, da bi zaradi tega prekinilo postopek in odložilo odločanje v sporni zadevi do odločitve Ustavnega sodišča, ker meni, da gre pri 503. členu ZGD-1 za ureditev, ki družbeniku omogoča, da od drugega družbenika zahteva, da ta ravna v celoti skladno z zakonom in družbeniško pogodbo in s tem zagotovi, da družbenik izpolni svojo obveznosti, ki so nastale iz družbeniškega položaja. Gre za izpolnitev obveznosti družbenika do družbe, zato družbenik nastopa v svojem imenu in za račun družbe, cilj tožbe pa je, da se ohranja družbena disciplina, trdnost družbe in položaj enakih obveznosti družbenikov.
Ker se tožba vlaga za račun družbe in ker je njen cilj izpolnitev v korist družbe, je zakonodajalec za to, da omogoči in olajša vlaganje družbeniških tožb, breme stroškov naložil družbi, ki bi sicer sama morala skrbeti za dosledno izvajanje obveznosti družbenikov, kar pa ni vselej lahko, ker gre pri družbah za omejeno odgovornostjo za družbenike, ki so bolj osebno povezani kot je to značilno za delničarje delniških družb in pogosto pride do situacije, ko družba ne ukrepa, pa bi morala. Ko ukrepa družbenik in vloži družbeniško tožbo, samo izvršuje tisto, kar bi morala družba, zato pa je tudi po zakonu njej naloženo, da krije stroške postopka.
Pritožba ima sicer prav, da ZST-1 v 3. členu določa, da mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Drži tudi, da ZST-1 za družbeniške tožbe ne določa drugače, toda specialna določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 pove, da stroške postopka krije družba in tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora tudi sodno takso, kot del stroškov postopka najprej nositi družba, ta pa se lahko odloči v odvisnosti od uspeha v postopku ali bo stroške refundirala od družbenika kot stranke pravdnega postopka, v katerem se po 2.členu ZST-1 plačujejo sodne takse.
URS člen 14, 22. ZKP člen 25, 25/6, 169, 169/7, 409.
zahteva za uvedbo preiskave - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - izvedba dokazov - kršitev pravice stranke do izjave
Ko pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje nedopustno poseglo v ustavno varovano pravico stranke do njene izjave, do enakega obravnavanja in do enakega varstva pravic, varovano na podlagi določb 14. in 22. člena Ustave RS ter navedeno utemeljuje s tem, da ni izvedlo dokaznega postopka ter predlaganih dokazov, zlasti zaslišanja M.T., kot novega dokaza, pritožba prezre, da je dokazni postopek mogoče izvesti šele na podlagi sklepa o opravi preiskave, za izdajo takega sklepa, pa morajo podatki in dokazi, na katere se sklicuje zahteva za opravo preiskave, izkazovati podlago za obstoj utemeljenega suma v smeri storitve kaznivega dejanja, ki je predmet zahteve za opravo preiskave.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oškodovancu A.K. potem, ko na prijavljenem naslovu bivališča, ni dvigoval sodnih pisanj, odredilo vročanje po pooblaščenem vročevalcu, zaradi česar so nastali stroški po krivdi oškodovanca. Z vročanjem so pooblaščenemu vročevalcu nastali stroški v višini, kot izhaja iz izreka napadenega sklepa, zato je plačilo teh stroškov sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo oškodovancu A.K., za kar je imelo podlago v členu 94/I ZKP.
nepremoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - izvajanje zimske službe - izstop iz avtobusa - sneg
Čiščenje pločnikov in avtobusnih postajališč je skrb zavarovanca toženke, ki mora poskrbeti, da so avtobusna postajališče, kjer je frekventnost ljudi velika, očiščena in tako primerna za varno vstopanje in sestopanje iz avtobusa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00016339
ZFPPIPP člen 22, 309, 309/1, 309/1-1. SPZ člen 37. ZPP člen 2,7.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - izločitvena pravica na premičnini - lastninska pravica na premičninah - neprava stvarna služnost - prenehanje služnostne pravice - prenos neprave stvarne služnosti - razlaga izreka sodne odločbe - vezanost sodišča na postavljeni zahtevek - razpravno načelo - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje terjatve oz. pravice s strani stečajnega upravitelja ima naravo pravnomočno razsojene stvari. V stečajnem postopku je bilo odločeno, da se toženki prizna izločitvena pravica kot lastninska pravica na premičninah, ki sodijo k črpalnici in transformatorski postaji; predmet prodaje v stečajnem postopku Š. d.o.o., je bila tako izključno zemljiška parcela št. 1049/3 (in tudi 1053/3, vendar se nanjo tožbeni zahtevek ne nanaša) in zgolj na njej je tožnica pridobila lastninsko pravico. Predmet izločitvene pravice je namreč lahko le lastninska pravica in ne "izločitvena služnostna pravica".
nadaljevanje izvršbe zoper dediče - smrt dolžnika - procesni sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - sklep o dedovanju - prehod obveznosti na dediča
Gre za sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil izdan na podlagi določbe 24. člena ZIZ in je po svoji vsebini procesni sklep o tem, proti komu in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen s 5. 10. 2015 na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 10. 2015 zaradi smrti prvotnega dolžnika.
Dokazovanje višine podedovanega premoženja in zatrjevanje dejstva, da je do višine podedovanega premoženja nova dolžnica že poravnala zapustnikove dolgove do drugega upnika ter ne odgovarja več za dolg v tem izvršilnem postopku, ni stvar odločanja o nadaljevanju tega izvršilnega postopka, temveč bo ta ugovorni razlog (da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla na dolžnico), sodišče prve stopnje obravnavalo v okviru reševanja njenega ugovora zoper sklep o izvršbi 56.a členu ZIZ, saj kot je že navedeno te pritožbene navedbe vsebinsko predstavljajo ugovor novega dolžnika v skladu s 56.a členom ZIZ.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - oprostilna sodba - dejanje po zakonu ni kaznivo
Dejanje obdolženca, kot je opisano v izreku napadene sodbe, po pravilni presoji prvostopnega sodišča nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1, ker manjka zakonski znak tega kaznivega dejanja, in sicer navedba stvarne ali obligacijske pravice, ki bi si jo naj obdolženi samovoljno vzel oziroma za katero bi naj mislil, da mu pripada. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pravica določanja meje ni stvarno pravna pravica, kakor tudi ne obligacijska pravica in zato obdolženi s postavitvijo stene na način, kot je opisan v prvostopnem oprostilnem izreku, že pojmovno ni mogel določiti meje med posameznima deloma stavbe.
Sodna praksa je v zvezi s kaznivim dejanjem kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 zavzela stališče, da gre za trajajoče kaznivo dejanje in v tem smislu za eno kaznivo dejanje (in ne toliko kaznivih dejanj kot je oškodovancev), ki je dokončano, ko protipravno stanje preneha. Za čas izvršitve pri takšnih kaznivih dejanjih ter vprašanjem zastaranja in vprašanjem kateri zakon je potrebno uporabiti, velja čas, ko je prenehalo protipravno stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007546
ZKP člen 137.
odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje na podlagi zbranih podatkov pravilno ugotavlja, da je pri obravnavanem kaznivem dejanju šlo pri obdolženemu za enkraten dogodek, da obdolženi v 15 letni vozniški praksi ni storil nobenega prometnega prekrška, zaradi katerega bi bil sankcioniran, čeprav je poklicni voznik in da je neposredno po nesreči odšel do oškodovanke in z njo govoril ter s tem pokazal primeren odnos do nje, kar vse sodišču prve stopnje ni dopustilo sklepanja, da gre za nevarnega voznika, katerega bi bilo potrebno čimprej izločiti iz javnega prometa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012154
KZ-1 člen 91, 91/1, 91/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-3, 293, 293/3, 357, 357-4, 437, 437/1.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - zavrženje obtožnega akta - ustavitev kazenskega postopka
Na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 zastaranje kazenskega pregona ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. Upoštevajo se torej tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in ovire, zaradi katerih je ta nedosegljiv za državne organe oziroma nedosegljiv za sojenje (gre zlasti za beg, skrivanje, bolezen obdolženca in podobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo). Vendar pa nedosegljivost obdolženke za vročitev sodnih pisanj ob prenizki aktivnosti sodišča v konkretni kazenski zadevi ne more hkrati predstavljati tudi obdolženkine nedosegljivosti za sojenje, to je nedosegljivosti za državne organe, ker sodišče prve stopnje ni storilo vsega, kar bi po določbah ZKP lahko storilo in ni ustrezno, predvsem pa ne pravočasno, stopnjevalo ukrepov za zagotavljanje obdolženkine navzočnosti v tem kazenskem postopku.
Zavrženje obtožnega akta v skrajšanem postopku ureja prvi odstavek 437. člena ZKP in se navezuje na razloge po prvem odstavku 277. člena ZKP, zavrženje pa je mogoče le pri materialnem preizkusu obtožnega predloga, torej do tedaj, ko se kazenski postopek še ni začel. Sklep o ustavitvi kazenskega postopka po tretjem odstavku 293. člena ZKP pa izda predsednik senata (oz. v skrajšanem postopku sodnik posameznik) tudi, če so po pravnomočnosti obtožnega akta podane kakšne druge okoliščine, zaradi katerih bi se morala na glavni obravnavi izdati zavrnilna sodba po 357. členu ZKP - torej tudi, če kazenski pregon ni več dopusten zaradi zastaranja. Izdaja sklepa o ustavitvi kazenskega postopka tako predpostavlja, da se je kazenski postopek že začel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004722
ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/5, 37. ZZZDR člen 106a, 106a/3.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - odločanje o stroških po prostem preudarku
V tem postopku ne gre za spor iz razmerij med starši in otroki. Gre pa materialnopravno za podoben spor, ker se tudi v tem postopku varujejo koristi otrok, zato se pri odločitvi o stroških postopka uporablja 413. člen ZPP.
vloga - vsebina vloge - popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - navedba vrednosti spornega predmeta
Sodišče mora vloge strank presojati po vsebini in ne naslovu. Dolžnika sta v vlogi z dne 16. 6. 2017 opisala potek predmetnega postopka in opravljena izvršilna dejanja ter predlagala, da se odpravi nezakonito početje tako, da se izda ugotovitvene sklepe. Pri vlogi z dne 15. 5. 2017 v zvezi z njeno dopolnitvijo z dne 16. 6. 2017 tako ni šlo za pritožbo proti sklepu z dne 22. 10. 2015, ampak za zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Glede na to, da pri navedbi spornega predmeta v omenjenih sklepih ni prišlo do napake, pisne pomote ali neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom, ampak gre zgolj za zapis vrednosti spornega predmeta kot ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, niso podani pogoji za izdajo popravnega sklepa.
Pritožbeno sodišče še dodaja, da je vrednost spornega predmeta pomembna samo zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti in pravice do revizije (primerjaj 39. in 45. člen ZPP) ter v drugih primerih, ki so določeni z ZPP.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - vročitev upravne odločbe - nepravilna vročitev - ničnost upravne odločbe - ugotovitev ničnosti odločbe - res iudicata
Razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP je pravnomočno spremenjena ali razveljavljena oziroma odpravljena odločba, na katero se opira sodna odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka, ne pa zgolj okoliščina, da je bila (v konkretnem primeru) odločba z dne 13. 3. 1964 nepravilno vročena.
vročanje sodnih pisanj - načini vročanja - fikcija vročitve - fikcija osebne vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - iztek roka za dvig pisanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Po četrtem odstavku 142. člena ZPP se šteje vročitev s fikcijo za opravljeno po poteku roka, torej na zadnji dan tega roka. Pomen teka in izteka oziroma posledic izteka roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP je treba iskati v povezavi s tistimi določbami zakona, ki urejajo tek rokov. ZPP to ureja v osmem poglavju prvega dela zakona. Te določbe povejo, da se rok izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon, kar pomeni, da se v primeru, če najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, naslovnik ne dvigne sodne pošiljke, z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno.
ZPP člen 105a, 158, 168, 337, 337/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2.
oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški nasprotne stranke - novote v pritožbenem postopku
Ker so bili v času vročanja tožbe v odgovor, izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse (izdan je bil namreč sklep o obročnem plačilu sodne takse), ni utemeljeno stališče pritožbe, da pogoji za vročanje tožbe v odgovor niso bili izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00005583
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 212, 212/1, 212/4, 213, 214. OZ člen 149, 150. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o potrditvi prisilne poravnave - učinkovanje potrjene prisilne poravnave - prednostna terjatev - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - nepopolna dokazna ocena - kršitev razpravnega načela - nasprotje med razlogi
Prednostne terjatve iz 21. člena ZFPPIPP je tožnik imel do svojega delodajalca zaradi sklenjenega delovnega razmerja. Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana na drugih pravnih podlagah, ne na delovnopravni, zato tožnik v postopku prisilne poravnave nima prednostne terjatve do tožene stranke po določbah ZFPPIPP.
Zgolj dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri razopažanju na gradbišču, samo po sebi objektivne odgovornosti tožene stranke še ne utemeljuje. Vsako delo na gradbišču oziroma vsako razopaženje še ni nevarno delo.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pogoji za odločanje o taksni oprostitvi - pravnomočna odločitev o predlogu - nov predlog - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (četrti odstavek 11. člena v zvezi z 8. členom ZST-1). Ker je bilo predlogoma tožeče stranke za odlog plačila sodne takse tako za redni kot za pritožbeni postopek ugodeno, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za nadaljnje postopanje sodišča.
sodna taksa kot procesna predpostavka - obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - minimalni mesečni dohodek
Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje pravdnih strank (tožnica prejema pokojnino v višini 690,82 EUR, tožnik pa pokojnino v višini 762,19 EUR) in relativno visok znesek sodne takse, je prvo sodišče pravilno odločilo, da tožnika sodno takso v višini 4.545,00 EUR plačata v štiriindvajsetih obrokih po 189,38 EUR mesečno.
intervencijski spor - stranska intervencija na pasivni strani - posebna pritožba zoper sklep o dovolitvi stranske intervencije - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
Zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe. To pa pomeni, da se tak sklep lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Navedeno velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.