CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004722
ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/5, 37. ZZZDR člen 106a, 106a/3.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - odločanje o stroških po prostem preudarku
V tem postopku ne gre za spor iz razmerij med starši in otroki. Gre pa materialnopravno za podoben spor, ker se tudi v tem postopku varujejo koristi otrok, zato se pri odločitvi o stroških postopka uporablja 413. člen ZPP.
OZ člen 349., 349/1., 364., 364/1., 364/2, 369., 369/2.. ZPP člen 339., 339/2., 339/2-2.
ugovor zastaranja terjatve - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do izjave - neupoštevanje navedb in dokazov
Po presoji pritožbenega sodišča, ki je upoštevalo, da tožena stranka dolgu po računu 1 ni nikoli oporekala, pomeni dejstvo, da je z verižno kompenzacijo delno poravnala dolg iz spornega računa, njeno priznanje dolga v smislu 364. člena OZ.
nepravdni postopek - prekluzija - navajanje dejstev in dokazov - odškodnina zaradi razlastitve - cenitev - ugovor zoper popis ali cenitev - pravočasen ugovor - pridržana odločitev - pridobitev listinskih dokazov po zaključku glavne obravnave - ocena vrednosti nepremičnine - metoda za oceno višine odškodnine
V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Za pravdni postopek velja, da so stranke dolžne pravočasno opraviti procesna dejanja, enako pa velja tudi za nepravdni postopek. Dokaze lahko stranke predlagajo do prvega naroka, na kasnejših narokih pa le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti do prvega naroka. Po koncu zadnjega naroka, ko je končna odločitev pridržana zaradi pridobitve določenega dokaza, lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le v zvezi s tem dokazom. Le glede tega dokaza lahko stranke po končanem zadnjem naroku uveljavljajo kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje.
javnopravna odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - protipravno ravnanje državnega organa - upravna izvršba - skrbnost dobrega gospodarstvenika - načelo neminem laedere
Čeprav niti ZUP niti drugi podzakonski akti ne določajo obveznosti Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), da po končani izvršbi v primeru odstranitve nelegalno zgrajenega dela objekta preostali del legalno zgrajenega objekta zaščiti, mora IRSOP ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika ter v skladu s pravili gradbene stroke in v tem okviru ustrezno zaščiti preostali del objekta, ki ni predmet izvršbe na način, da na njem ne bi nastajala škoda. Kot je pravilno pojasnilo toženi stranki že sodišče prve stopnje, je organ tožene stranke, ko je po svojem izvajalcu opravil izvršitev upravne odločbe, opravljal tuj posel. Zato se mora na podlagi 201. člena OZ pri opravljanju tujega posla zgledovati po standardih dobrega gospodarstvenika oziroma dobrega gospodarja.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokaza
Uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ni podan, saj toženka ni dokazala, da je predlagala izvedbo omenjenih dokazov oziroma vložitve pripravljalne vloge, v kateri naj bi postavila zatrjevani dokazni predlog.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - vročitev upravne odločbe - nepravilna vročitev - ničnost upravne odločbe - ugotovitev ničnosti odločbe - res iudicata
Razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP je pravnomočno spremenjena ali razveljavljena oziroma odpravljena odločba, na katero se opira sodna odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka, ne pa zgolj okoliščina, da je bila (v konkretnem primeru) odločba z dne 13. 3. 1964 nepravilno vročena.
V obravnavanem primeru je bila vložitev nasprotne tožbe potrebna zaradi učinkovite obrambe (obstoj izpodbojnega razloga) zoper utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker je tožnik tožbo umaknil, je zato dolžan povrniti tudi toženkine stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
sodni tolmač - odmera nagrade sodnim tolmačem - povečanje nagrade - prevod listin v slovenski jezik - materialni stroški v zvezi z delom tolmača
Tolmačka šele v pritožbi navaja, da je bil prevod zahteven ter iz tega naslova zahteva povečanje nagrade za 9 %. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi morala sodna tolmačka že ob vložitvi stroškovnika priglasiti povišanje nagrade iz tega naslova ter obenem pojasniti, zakaj meni, da je bil prevod po strokovni plati bolj zahteven od povprečne zadeve. Ker tega ni storila, s pritožbenim zavzemanjem za povišanje nagrade zaradi zahtevnosti prevoda ne more uspeti. Sicer pa tudi ni izkazala, da bi šlo za izjemno zahteven prevod, ki bi terjal posebno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, kar kot kriterije za povečanje nagrade pri posebno zahtevnih prevodih določa drugi odstavek 48. člena Pravilnika. Razvlečenost ter dolgi stavki, s čimer utemeljuje povišanje nagrade, kriterijev za posebno zahteven prevod namreč ne izpolnjujejo.
sodna taksa - procesna predpostavka - pogoji za oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse
Glede na spisovne podatke je pritrditi pritožnici, da je v pritožbi, na katero se izpodbijana odločitev nanaša, predlagala tudi oprostitev plačila sodnih taks (l. št. 95 spisa) ter da sodišče prve stopnje o tem predlogu ni odločilo. Zaključek, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks ter da so izpolnjeni pogoji za domnevo umika pritožbe tožene stranke, je vsled navedenemu preuranjen.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni napačno povzelo vsebine listin, temveč je pravilno ugotovilo, kdaj so bila tožnici dana pooblastila za zastopanje v kazenskih postopkih, nato pa dejstev, ki izhajajo iz teh dokazov, zaradi pomanjkanja trditvene podlage v tožbi pravilno ni upoštevalo pri odločitvi.
Ker je toženec umaknil tožbo, v zvezi s katero je tožnica vložila nasprotno tožbo, je šteti, da s tožbo ni uspel in mora zato toženki povrniti stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00006410
KZ-1 člen 243, 243/2.
ponarejanje denarja - odmera kazni
Pritrditi pa je potrebno pritožniku, da je sodišče prve stopnje dalo pretiran poudarek, v izpodbijani sodbi povsem nasplošno navedenemu obtoženčevemu obnašanju med kazenskim postopkom, ki naj bi kazalo na njegov nespoštljiv odnos do sodišča, pravosodnega sistema, pravosodnih institucij in v njih zaposlenih uradnih oseb. Glede na to je sodišče druge stopnje, ob sicer, po sodišču prve stopnje ustreznem vrednotenju ostalih obteževalnih okoliščin, obtoženemu J. V., za obravnavano kaznivo dejanje določeno kazen, znižalo na eno leto in deset mesecev zapora. Temu ustrezno pa je znižalo tudi višino izrečene enotne kazni in sicer na tri leta in osem mesecev zapora.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Navedbe o izpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks so nekonkretizirane, neargumentirane in nezmožne preizkusa. Pritožbeno sodišče se zato do njih ne opredeljuje. Navedbe o tem, da je tožnikova žena samostojna podjetnica, ki si ne izplačuje plače, zgrešijo nosilne argumente izpodbijanega sklepa. Ker te okoliščine niso vplivale na odločitev sodišča, so s tem povezani pritožbeni očitki neutemeljeni.
Za odločitev v zadevi je odločilno, da pri tožniku ni prišlo do takega izboljšanja zdravstvenega stanja, da bi bil zmožen svoj poklic opravljati brez vsakršnih razbremenitev. V tem primeru ne gre za stanje, da pri tožniku invalidnost ni podana, temveč je bila invalidnost že ugotovljena. Na podlagi te invalidnosti oziroma, ob ugotovitvi morebitnega še dodatnega poslabšanja te invalidnosti, pa je potrebno tožniku priznati pravice iz invalidskega zavarovanja. Poklicna rehabilitacija namreč ni bila uspešna (iz mnenja izvedenke izhaja, da to od tožnika tudi ni bilo realno pričakovati). Posledično je bilo z odločbo z dne 4. 9. 2014 odločeno, da tožnik nima pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi odločbe z dne 28. 8. 2012, vendar pa po stališču pritožbenega sodišča ni nobene pravne ovire, da mu na podlagi že ugotovljene invalidnosti ter ob izpolnjevanju drugih z zakonom določenih pogojev ne bi bile priznane druge pravice iz invalidskega zavarovanja, in sicer za obdobje po pravnomočnosti odločbe z dne 4. 9. 2014. Niti 95. člen ZPIZ-1 niti 126. člen ZPIZ-2 ne določata, da v primeru "izbire" pravice do poklicne rehabilitacije (za katero se je izkazalo, da ni bila uspešna, ker tožnik zanjo niti ni bil zmožen), tožnik na podlagi že ugotovljene invalidnosti, ne bi mogel pridobiti druge pravice iz invalidskega zavarovanja.
Ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja (kot je to veljalo po ZPIZ/92). Invalidnost je zato potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Prav zaradi opuščene trajne spremembe zdravstvenega stanja je v primeru pričakovanega izboljšanja mogoče v skladu s 94. členom ZPIZ-2 določiti tudi kontrolni pregled.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Primerno delovno mesto ne more biti delovno mesto, kjer delavec nikoli ne prične opravljati dela in gre po sklenitvi delovnega razmerja takoj na čakanje iz razloga, ker zanj ni dela, v zelo kratkem času pa mu tudi v tej družbi preneha delovno razmerje.
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo zaradi nezakonitosti prenehanja reintegrirana v delovno razmerje do 14. 11. 2014. Na podlagi te sodbe je bila tožnici z odločbo z dne 13. 12. 2015 priznana lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na temelju delovnega razmerja od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014. Z odločbo z dne 2. 7. 2015 je bila tožnici priznana pravica do višje starostne pokojnine od 15. 11. 2014 dalje. Vendar je bilo z odločbo z dne 20. 5. 2015, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb, izplačevanje starostne pokojnine dejansko ustavljeno šele z 20. 5. 2015. Pomeni, da podlaga za izplačevanje starostne pokojnine ob sočasno pravnomočno priznani pravici do te pokojninske dajatve od 15. 11. 2012 dalje ni odpadla že 15. 11. 2012, temveč kvečjemu šele od 20. 5. 2015 dalje.
invalidska pokojnina - invalidnost - I. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pri tožnici do dne 4. 11. 2015 invalidnost ni bila podana, in da delovna zmožnost tudi ni bila v celoti izgubljena, zato je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, utemeljeno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007028
ZDR-1 člen 6, 7.. OZ člen 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - šikaniranje na delovnem mestu - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Ker tožnika nihče ni silil k neustreznemu delu, ga nihče ni poniževal ali trpinčil in kot invalid tudi ni bil diskriminiran, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova.