OZ člen 349., 349/1., 364., 364/1., 364/2, 369., 369/2.. ZPP člen 339., 339/2., 339/2-2.
ugovor zastaranja terjatve - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do izjave - neupoštevanje navedb in dokazov
Po presoji pritožbenega sodišča, ki je upoštevalo, da tožena stranka dolgu po računu 1 ni nikoli oporekala, pomeni dejstvo, da je z verižno kompenzacijo delno poravnala dolg iz spornega računa, njeno priznanje dolga v smislu 364. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00005583
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 212, 212/1, 212/4, 213, 214. OZ člen 149, 150. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o potrditvi prisilne poravnave - učinkovanje potrjene prisilne poravnave - prednostna terjatev - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - nepopolna dokazna ocena - kršitev razpravnega načela - nasprotje med razlogi
Prednostne terjatve iz 21. člena ZFPPIPP je tožnik imel do svojega delodajalca zaradi sklenjenega delovnega razmerja. Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana na drugih pravnih podlagah, ne na delovnopravni, zato tožnik v postopku prisilne poravnave nima prednostne terjatve do tožene stranke po določbah ZFPPIPP.
Zgolj dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri razopažanju na gradbišču, samo po sebi objektivne odgovornosti tožene stranke še ne utemeljuje. Vsako delo na gradbišču oziroma vsako razopaženje še ni nevarno delo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/4, 108/5, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju pravne osebe - fikcija vročitve - nepopolna vloga - vročilnica kot javna listina - zavrženje vloge - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Okoliščina, kdaj in ali sploh je pisanje tožena stranka dejansko (fizično) prejela, z vidika ZPP niti ni pomembna. Zato namreč govorimo o zakonski fikciji vročitve.
Stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, mora svoje premoženjsko stanje izkazati z izjavo, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1, kot je veljal v času podaje taksnega predloga). Če taka izjava na predpisanem obrazcu ni predložena ali če niso priložene potrebne priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). S sklepom z dne 14. 3. 2017 je bila tožena stranka zato utemeljeno pozvana, da izjavo z zahtevanimi podatki poda. Ker tega niti po pozivu sodišča ni storila, je ostal njen predlog nepopoln in kot tak nesposoben za obravnavo. Zato je odločitev o zavrženju predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilna (prim. peti odstavek 108. člena ZPP).
Ob pomanjkanju izjave o premoženjskem stanju sodišče ni bilo dolžno samo opravljati uradnih poizvedb.
intervencijski spor - stranska intervencija na pasivni strani - posebna pritožba zoper sklep o dovolitvi stranske intervencije - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
Zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe. To pa pomeni, da se tak sklep lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Navedeno velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
vloga - vsebina vloge - popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - navedba vrednosti spornega predmeta
Sodišče mora vloge strank presojati po vsebini in ne naslovu. Dolžnika sta v vlogi z dne 16. 6. 2017 opisala potek predmetnega postopka in opravljena izvršilna dejanja ter predlagala, da se odpravi nezakonito početje tako, da se izda ugotovitvene sklepe. Pri vlogi z dne 15. 5. 2017 v zvezi z njeno dopolnitvijo z dne 16. 6. 2017 tako ni šlo za pritožbo proti sklepu z dne 22. 10. 2015, ampak za zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Glede na to, da pri navedbi spornega predmeta v omenjenih sklepih ni prišlo do napake, pisne pomote ali neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom, ampak gre zgolj za zapis vrednosti spornega predmeta kot ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, niso podani pogoji za izdajo popravnega sklepa.
Pritožbeno sodišče še dodaja, da je vrednost spornega predmeta pomembna samo zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti in pravice do revizije (primerjaj 39. in 45. člen ZPP) ter v drugih primerih, ki so določeni z ZPP.
nepravdni postopek - prekluzija - navajanje dejstev in dokazov - odškodnina zaradi razlastitve - cenitev - ugovor zoper popis ali cenitev - pravočasen ugovor - pridržana odločitev - pridobitev listinskih dokazov po zaključku glavne obravnave - ocena vrednosti nepremičnine - metoda za oceno višine odškodnine
V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Za pravdni postopek velja, da so stranke dolžne pravočasno opraviti procesna dejanja, enako pa velja tudi za nepravdni postopek. Dokaze lahko stranke predlagajo do prvega naroka, na kasnejših narokih pa le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti do prvega naroka. Po koncu zadnjega naroka, ko je končna odločitev pridržana zaradi pridobitve določenega dokaza, lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le v zvezi s tem dokazom. Le glede tega dokaza lahko stranke po končanem zadnjem naroku uveljavljajo kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Navedbe o izpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks so nekonkretizirane, neargumentirane in nezmožne preizkusa. Pritožbeno sodišče se zato do njih ne opredeljuje. Navedbe o tem, da je tožnikova žena samostojna podjetnica, ki si ne izplačuje plače, zgrešijo nosilne argumente izpodbijanega sklepa. Ker te okoliščine niso vplivale na odločitev sodišča, so s tem povezani pritožbeni očitki neutemeljeni.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni napačno povzelo vsebine listin, temveč je pravilno ugotovilo, kdaj so bila tožnici dana pooblastila za zastopanje v kazenskih postopkih, nato pa dejstev, ki izhajajo iz teh dokazov, zaradi pomanjkanja trditvene podlage v tožbi pravilno ni upoštevalo pri odločitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00006410
KZ-1 člen 243, 243/2.
ponarejanje denarja - odmera kazni
Pritrditi pa je potrebno pritožniku, da je sodišče prve stopnje dalo pretiran poudarek, v izpodbijani sodbi povsem nasplošno navedenemu obtoženčevemu obnašanju med kazenskim postopkom, ki naj bi kazalo na njegov nespoštljiv odnos do sodišča, pravosodnega sistema, pravosodnih institucij in v njih zaposlenih uradnih oseb. Glede na to je sodišče druge stopnje, ob sicer, po sodišču prve stopnje ustreznem vrednotenju ostalih obteževalnih okoliščin, obtoženemu J. V., za obravnavano kaznivo dejanje določeno kazen, znižalo na eno leto in deset mesecev zapora. Temu ustrezno pa je znižalo tudi višino izrečene enotne kazni in sicer na tri leta in osem mesecev zapora.
Ker je toženec umaknil tožbo, v zvezi s katero je tožnica vložila nasprotno tožbo, je šteti, da s tožbo ni uspel in mora zato toženki povrniti stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
V obravnavanem primeru je bila vložitev nasprotne tožbe potrebna zaradi učinkovite obrambe (obstoj izpodbojnega razloga) zoper utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker je tožnik tožbo umaknil, je zato dolžan povrniti tudi toženkine stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
sodna taksa - procesna predpostavka - pogoji za oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse
Glede na spisovne podatke je pritrditi pritožnici, da je v pritožbi, na katero se izpodbijana odločitev nanaša, predlagala tudi oprostitev plačila sodnih taks (l. št. 95 spisa) ter da sodišče prve stopnje o tem predlogu ni odločilo. Zaključek, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks ter da so izpolnjeni pogoji za domnevo umika pritožbe tožene stranke, je vsled navedenemu preuranjen.
sodni tolmač - odmera nagrade sodnim tolmačem - povečanje nagrade - prevod listin v slovenski jezik - materialni stroški v zvezi z delom tolmača
Tolmačka šele v pritožbi navaja, da je bil prevod zahteven ter iz tega naslova zahteva povečanje nagrade za 9 %. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi morala sodna tolmačka že ob vložitvi stroškovnika priglasiti povišanje nagrade iz tega naslova ter obenem pojasniti, zakaj meni, da je bil prevod po strokovni plati bolj zahteven od povprečne zadeve. Ker tega ni storila, s pritožbenim zavzemanjem za povišanje nagrade zaradi zahtevnosti prevoda ne more uspeti. Sicer pa tudi ni izkazala, da bi šlo za izjemno zahteven prevod, ki bi terjal posebno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, kar kot kriterije za povečanje nagrade pri posebno zahtevnih prevodih določa drugi odstavek 48. člena Pravilnika. Razvlečenost ter dolgi stavki, s čimer utemeljuje povišanje nagrade, kriterijev za posebno zahteven prevod namreč ne izpolnjujejo.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 12, 12/1, 12/7.. ZZZDR-UPB1 člen 123.
otroški dodatek - družinski člani prosilca - dohodek - redno šolanje
Po stališču pritožbenega sodišča vpisa pri 22- oziroma 23- letih starosti v 1. letnik srednješolskega izobraževanja odraslih, ki ni kontinuirano nadaljevanje šolanja, temveč začetek srednješolskega izobraževanja šele več let po zaključenem osnovnošolskem izobraževanju, če za to ni utemeljenih, na primer zdravstvenih razlogov, ni mogoče šteti za redno šolanje.
Vprašanje rednega šolanja ob tožničinem zatrjevanju, da sta polnoletna otroka B.B. in A.A. v 1. letnik srednješolskega izobraževanja vpisana zgolj zaradi formalnega statusa udeleženca v izobraževanju odraslih, ki jima omogoča opravljanje dela na napotnico za lastno preživljanje, v predsodnem niti sodnem postopku sploh ni bilo razčiščevano. Starši so polnoletna otroka B.B. in A.A. zakonsko dolžni preživljati le, če se redno šolata. Le v tem primeru bi lahko šlo za neutemeljeno opustitev uveljavljanja pravice do preživnine od očeta in posledično za krivdni razlog v smislu 7. odstavka 12. člena ZUPJS.
duševno zdravje - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - zaključeno zdravljenje - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek
Zadržano osebo se po zaključenem zdravljenju v PB premesti v posebni SVZ, če so za to izpolnjeni pogoji iz člena 74 ZDZdr.
ZGD člen 250.. ZDR člen 18, 18/3, 72, 88.. ZGD-1 člen 266, 266/1, 268, 268/2.. OZ člen 131.
odpoklic s funkcije - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - upravičena oseba - odpravnina - pristojnost - denarna odškodnina
Pravdni stranki sta se v šestem odstavku 1. člena pogodbe o zaposlitvi izrecno dogovorili, da ima tožena stranka pravico, da tožniku v primeru odpoklica ob upoštevanju odpovednih razlogov iz ZDR oziroma, ob upoštevanju razlogov iz 250. člena ZGD, nemudoma odpove delovno razmerje. Glede na tako dogovorjeno določilo v pogodbi o zaposlitvi je neutemeljena pritožbena navedba, da je tožniku z odpoklicem prenehalo tudi delovno razmerje.
Ne glede na vsebino tožnikove pogodbe o zaposlitvi (ki je urejala delovno razmerje s poslovodno osebo) je bil tožnik v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi s funkcije člana uprave že odpoklican, zato bi mu kot vsakemu drugemu neposlovodnemu delavcu upravičeno lahko podal odpoved pogodbe o zaposlitvi tisti, ki v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZDR nastopa v imenu tožene stranke kot delodajalca. To pa je bila v konkretnem primeru začasna uprava tožene stranke (prvi odstavek 266. člena ZGD-1).
Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni bilo pristojno za odločanje o odškodnini zaradi neutemeljenega odpoklica. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, sta pravdni stranki to pravico (in tudi pravico do odpravnine) uredili v pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da gre za pravico iz delovnega razmerja in ne za pravico, ki bi izhajala iz določb ZGD-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot predhodno vprašanje v tem delovnem sporu ugotavljalo, ali je bil tožnik odpoklican iz neutemeljenih razlogov. V zvezi s tem je ugotovilo, da v sklepu nadzornega sveta o odpoklicu ni naveden vsebinski razlog, zaradi katerega je bil tožnik odpoklican s funkcije člana uprave, ampak je navedeno le, da je bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti v skladu z drugim odstavkom 268. člena ZGD-1. Zavzelo je pravilno stališče, da se, če razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu, šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Zato je pravilno ugodilo zahtevku za obračun in plačilo odškodnine zaradi neutemeljenega odpoklica.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007028
ZDR-1 člen 6, 7.. OZ člen 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - šikaniranje na delovnem mestu - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Ker tožnika nihče ni silil k neustreznemu delu, ga nihče ni poniževal ali trpinčil in kot invalid tudi ni bil diskriminiran, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - načelo materialne resnice
Obnovo kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP je dopustno uveljavljati tudi glede kazenskega postopka, ki je končan s pravnomočno sodbo, izdano na podlagi sprejetega priznanja krivde oziroma sporazuma o priznanju krivde.