odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - sokrivda pešca - prečkanje ceste izven prehoda za pešce
Po določbi 102.čl. tedaj veljavnega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa so morali iti pešci čez vozišče pazljivo in po najkrajši poti, pred tem pa so se morali prepričati, če to lahko storijo varno. Tožnica je prečkala cesto izven prehoda za pešce ob zmanjšani vidljivosti zaradi nastopajoče teme. Te okoliščine so ji nalagale še posebno previdnost. Tožnica je spustila mimo vozilo s svoje leve strani, ni pa upoštevala zavarovanca tožene stranke, ki je prihajal z desne. Tožnica je stopila na njegov vozni pas potem, ko je peljalo mimo vozilo z njene leve, tako da je razumljivo, da je zavarovanec tožene stranke ni mogel pravočasno opaziti. Njegovega vozila pa tožnica pri primerni pazljivosti ne bi smela spregledati, saj je vozil s prižganimi lučmi. Na ta način je tožnica hudo prekršila pravilo o prečkanju ceste izven prehoda za pešce. Njeno ravnanje je v neposredni vzročni zvezi z nesrečo. Zato je njen prispevek k nastanku škode 50 odstoten.
ZPP (1977) člen 188, 188/2, 190, 190/2, 190/3, 191, 191/1.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (objektivna kumulacija) - podrejeni tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - privolitev toženca
Kadar tožeča stranka uveljavlja dva ali več tožbenih zahtevkov tako, da predlaga sodišču, naj ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen (2. odst. 188.čl. ZPP), se šteje da je podrejeni zahtevek postavljen pogojno. Sodišče o njem odloča samo v primeru, če primarni zahtevek zavrne kot neutemeljen. Če pa primarnemu zahtevku ugodi, o podrejenem zahtevku ne odloča.
premoženjskopravni spori, ki se obravnavajo po določilih ZPP - civilnopravni spori
Ni mogoče v pravdi z lastninsko tožbo zahtevati vrnitev stvari, dokler velja ukrep zasega v kazenskem postopku ali v postopku o prekršku. Utemeljenost zasega se namreč preizkusi v matičnem postopku glede na predpise, ki veljajo za ta postopek. Lastninski zahtevek ne more biti utemeljen, če izročitev stvari ovira odločitev drugega državnega organa, izdana v zakonitem postopku.
Pravdno sodišče ni pristojno za presojo odločitev v kazenskem ali kakšnem drugem postopku.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - dodelitev otrok - določitev višine preživnine za otroke
Revizijska navedba o tem, da bi imela otroka na toženčevem domu brezplačno varstvo, ni v korist otrok, ker ju je vseskozi vzgajala predvsem mati.
Odplačevanje kredita za toženčev osebni avtomobil ni tako pomembno, kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otrok, saj preživnine spadajo med privilegirane terjatve.
zamudne obresti - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo - začetek teka roka za izplačilo
Smisel določila 919. člena ZOR je v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej zadovolji upravičene zavarovančeve interese. Zato mora celo v primeru, ko se zavarovalne vsote ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem (tretji odstavek 919. člena ZOR). Če zavarovalnica pravočasno ne plača zavarovalne vsote, mora plačati zamudne obresti (277. člen ZOR).
ZDPra člen 1, 9.ZSKZ člen 2, 3, 4, 6, 9, 9/1, 9/2.
pravdne stranke in njihovi zakoniti zastopniki - pristojnosti Državnega pravobranilstva RS - zastopanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po določilu 2. člena ZSKZ gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Gospodarjenje obsega upravljanje in razpolaganje. Sklad opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun. Po določilu 6. člena ZSKZ sklad vodi in zastopa direktor sklada. Republika Slovenija prek svoje vlade in ministrstev sicer nadzira delo sklada in usmerja njegovo delo (4. člen ter prvi in drugi odstavek 9. člena ZSKZ), ne more pa delovati namesto sklada.
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije od sprejema ZDPra ni več zakoniti zastopnik sklada.
delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje pri delodajalcu - nadaljevanje dela po izteku poskusnega dela
Tožnica je ostala pri istem delodajalcu, čeprav ne več na usposabljanju, temveč razporejena na delovno mesto oziroma delo, kot ga je lahko opravljala po uspešno končanem usposabljanju. Zato bi, glede na to, da gre za vsebinsko novo delo, morala biti s tožnico sklenjena nova pogodba o zaposlitvi. Ker te ni bilo, ampak je bil izdan samo sklep o razporeditvi, pa je v tem primeru sprejemljiv zaključek, sodišča v izpodbijani sodbi, da ne gre za novo zaposlitev, ampak samo za nadaljevanje dela.
začasna odredba - izkazanost tožbe v upravnem sporu kot pogoj za izdajo začasne odredbe - ukrep kmetijskega inšpektorja
Temeljni pogoj za odložitev izvršitve upravnega akta z začasno odredbo po 2. odstavku 30. člena ZUS v povezavi s 1. odstavkom 69. člena ZUS je izkazanost tožbe v upravnem sporu zoper upravni akt, katerega odložitev izvršitve se zahteva. Če ta ni izpolnjen, sodišče zahtevo, uveljavljano na takšni dejanski in pravni podlagi, zavrne, ne da bi se spuščalo v nadaljnjo presojo ostalih pogojev iz 2.
ZOR člen 170, 171. ZNZ člen 47, 54. PRAVILA ZA OPRAVLJANJE POOBLASTIL POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE člen 6, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 79, 81.
povzročitev škode - odgovornost pravne osebe (delodajalca) nasproti tretjim - odgovornost drugih oseb - namerna povzročitev škode - neposredna odškodninska odgovornost delavca (policist) - pooblastila pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve - vstopanje v tuje stanovanje - uporaba prisilnih ukrepov
Policisti, ki so pooblaščene uradne osebe, morajo po določilih Zakona o notranjih zadevah (ZNZ, Ur.l. SRS, št. 38/88 do RS, št. 58/93 in po spornem dogodku veljavne spremembe do RS, št. 49/98) skrbeti za javni red in mir. Zato morajo v primeru, ko zvejo ali so obveščeni, da se na določenem kraju (tudi v zasebnem stanovanju) krši javni red in mir, ukrepati tako, da se preneha s kršitvijo, da se zberejo podatki o kršilcih in da se jih po potrebi izroči pristojnim organom v nadaljnji postopek. Intervencijo morajo opraviti hitro, odločno in zakonito (Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije, Ur.l. SRS, št. 44/88). Za to smejo uporabljati predpisane prisilne ukrepe, s katerimi se z najmanjšimi možnimi posledicami doseže izvršitev uradne naloge. V primeru, ko imetnik stanovanja to želi ali kliče na pomoč, smejo vstopiti v tuje stanovanje in ga vizualno pregledati (79. in 81. člen Pravilnika), osebe, ki ogrožajo javni red in mir smejo pridržati (55. do 60. člen Pravilnika), to pa dosežejo tudi s prisilnimi ukrepi, med katerimi je strokovni prijem milejše prisilno sredstvo od strokovnih udarcev in metov ter od uporabe gumijevke in drugih ukrepov.
objektivna odgovornost - denarna odškodnina - povzročitev škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako (producentska odgovornost)
Objektivno odškodninsko je odgovoren proizvajalec s coca colo napolnjene steklenice, ki je dal v promet proizvod z napako, zaradi katere je prišlo do eksplozije steklenice in poškodovanja oškodovanke (1. odst. 179 člena ZOR).
Pri proizvodu stvari z napako v smislu prvega odstavka 179. člena ZOR gre za napako pri posamičnih proizvodih, torej po opredelitvah nekaterih avtorjev za takoimenovano tovarniško napako, pri nevarnih lastnostih stvari v smislu drugega odstavka 179. člena ZOR pa za nevarne lastnosti cele serije in ne le posamičnih proizvodov, torej po opredelitvah nekaterih avtorjev za takoimenovano konstrukcijsko napako (pri čemer so te opredelitve pri posameznih avtorjih vsebinsko tudi različne), vendar ne samo za te, ampak tudi za takoimenovane instrukcijske napake zaradi odsotnosti ali pomanjkljivih opozoril.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1, 408, 408/2. ZIP člen 14, 50, 50-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - opredeljenost (vsebina) izvršilnega naslova
Vlagatelj v zahtevi, glede na končni rezultat izvršilnega postopka, utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu navesti, kaj bi dolžnica morala še storiti, da bi svojo obveznost izpolnila.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni načini - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba
Sodišče druge stopnje je štelo za odločilno, da toženec ni izkazal nobenega od načinov, na podlagi katerih se pridobi lastninska pravica na nepremičninah po določbi 20. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Taka pravna presoja je pravilna. Lastninska pravica se namreč na navedeni pravni podlagi lahko pridobi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem.
Zatrjevane pogodbene podlage, ki bi predstavljala pridobitni naslov za sporno nepremičnino, toženec po ugotovitvah sodišča druge stopnje ni dokazal.
ZTVP člen 63, 63/1, 163, 163/1, 163/2, 166, 166/1.
borzno posredniške družbe - nadzor nad poslovanjem družbe - udeleženci v postopku - udeležba drugih oseb
ZTVP dovoljuje udeležbo drugih oseb samo v postopkih za izdajo soglasja oziroma dovoljenja (a contrario: za odvzem dovoljenja), ne pa tudi v postopkih izvajanja nadzora nad poslovanjem borzno posredniških družb.
Pravnega interesa za priznanje udeleženca v postopku, ki ga vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev ni mogoče utemeljevati z (boljšo) možnostjo vpogleda listin, ki bi lahko služile kot dokaz v drugih postopkih.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2. ZSR člen 58, 58/1.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalska razmerja (podnajem) - oddajanje stanovanja v celoti v podnajem
Ker je tožnik že v avgustu 1991 oddal v podnajem celo stanovanje, mu je stanovanjsko razmerje v skladu s prvim odstavkom 58. člena takrat veljavnega ZSR prenehalo že na podlagi samega zakona. Odklonitev tožnikove zahteve za nakup tega stanovanja po privatizacijskih določbah SZ je bila torej utemeljena.
ZPod člen 146. Zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah (1989) člen 74, 75, 76, 76/2. ZBH člen 82. Zakon o hranilno kreditnih službah in blagajnah za vzajemno pomoč (1980) člen 2, 2/1, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 9, 9/1, 10, 10/1, 10/3.
zbiranje hranilnih vlog občanov - hranilno kreditne službe kot pravne osebe - podjetja z registrirano dejavnostjo hranilno kreditne službe - izplačilo hranilne vloge - jamčevanje države za hranilne vloge
Dejstvo, da ima podjetje (ustanovljeno po določbah ZP/88) firmo "..., podjetje za (finančni inženiring in) hranilno kreditno službo, d.d." - nikakor ne narekuje pravne presoje, da je to podjetje samoupravna finančna organizacija, ki jo ZHKS/80 imenuje hranilno-kreditna služba in ji določa samostojno pravno osebnost. Okoliščina, da je bilo podjetje registrirano s firmo, ki je ugotovljena, zato ne narekuje pravne presoje, da je po določbi 3. odstavka 10. člena ZHKS/80 veljalo (subsidiarno) jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge, vložene pri tem podjetju.
ZPP (1977) člen 195/1, 326, 354/II-13, 385/3. ZTLR člen 31.
pridobitev lastninske pravice - premična stvar, pridobljena odplačno od nelastnika - dobra vera pridobitelja - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba (rei vindicatio) - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje priče - varovanje uradne ali vojaške tajnosti
Sodišče lahko kot priče zasliši osebe, ki so zmožne dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo. ZPP v določbi 236. člena določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. Sodišče z zaslišanjem policistov o tem, kaj je Z. V. povedal v preiskovalnem kazenskem postopku, ni prekršilo navedene določbe.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora - odprava pripora med preiskavo zaradi pridobljenih dokazov
Res je, kar navaja vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sta bila v času, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, že pribavljena dokaza, zaradi katerih izvedbe je bil pripor zoper obdolženca podaljšan do 10.10.1998. Ni pa mogoče pritrditi stališču zagovornika, da bi zato moralo pritožbeno sodišče pripor zoper obdolženca odpraviti. Dejstvo je namreč, da preiskava še ni končana... Preiskovalni sodnik konča preiskavo tedaj, ko ugotovi, da so zbrani vsi tisti dokazi, ki so potrebni za odločitev državnega tožilca po 2.odst. 184.čl. ZKP.