premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - skupna gradnja hiše na zemljišču staršev enega od zakoncev - ugotovitev velikosti deležev
Če sta razvezana zakonca med trajanjem skupnosti postavila hišo na zemljišču staršev enega izmed njiju in z njunim dovoljenjem, pomoč staršev in sorodnikov obeh pa je bila približno enaka - prav tako vrednostni prispevek obeh, je tako postalo premoženje skupno z enakima deležema obeh.
pridobitev lastninske pravice - pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - čas, ki je potreben za zastaranje - splošni zastaralni rok
Lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče pridobiti samo na podlagi sklenjene, vendar nerealizirane kupoprodajne pogodbe (33. člen ZTLR). V tem slučaju ostane le obligacijski zahtevek na izpolnitev pogodbe (262. člen ZOR).
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti in strah in - ugriz psa
Po določilu pravila 1320 občega državljanskega zakonika je v primeru, če žival koga poškoduje, odgovoren tisti, kdor jo je k temu izpodbodel, dražil ali je ni zavaroval. Kdor pa žival redi, je odgovoren, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.
Sicer je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da mora biti odškodnina za nepremoženjsko škodo vpeta v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in tako imenovanimi katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa mora biti tudi primerno individualizirana. Vendar pa to stališče ni prišlo do ustreznega odraza pri odločanju o pravični odškodnini za telesne bolečine.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Podlaga za tu obravnavane zahtevke je torej lahko le v citirani določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tistega, tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Za takšno korist je potrebno v takšnih primerih, kot je obravnavani, ko je zavezanec uporabljal nepremičnino za upravljanje svoje dejavnosti, vzeti tisto, kar bi upravičenki - tožnici lahko ob normalnem teku stvari v posameznih obdobjih iztržili kot najemnino, zmanjšano za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali plačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi ju bremenili in za stroške vzdrževanje nepremičnine, če jih je kril zavezanec. Ker izgube zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ni mogoče povrniti v naravi zaradi narave stvari same, po drugi strani pa tudi ne gre za plačilo nekakšne najemnine (saj ni šlo za najemno pogodbo), pomeni, da gre pri takšnih zahtevkih za "nečisto" denarno terjatev. Zato mora sodišče izračunati takšno povračilo po razmerah (cenah) ob sojenju in zato gredo zakonske zamudne obresti lahko šele od sodbe dalje.
Ob dejanskih ugotovitvah, da so parcele št. 1323/2, 1320/1, 1322/1 in 1321/2 iz kompleksa T3, ki ga je nasprotna udeleženka namenila in nekatere že oddala kmetom v zamenjavo za parcele, ki so jim bile odvzete za avtomobilsko cesto, je pravilna odločitev, da se v denacionalizacijskem postopku vrnejo denacionalizacijski upravičenki v last in posest, saj z vrnitvijo le-teh ne bo spričo pravkar povedanega okrnjena funkcionalnost dela kompleksa T3 (prva alinea prvega odstavka 27. člena ZDen) niti ne bi to povzročilo razdrobljenosti parcel, ki bi omejevale ekonomično obdelavo (druga alinea istega odstavka tega člena).
Presoja višine denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah ter razlogov za zavrnitev zahtevka za plačilo odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča
Tožnik je okrožni sodnik pri toženi stranki, zato obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča. Torej je podan tehten razlog, da sodišče ne more voditi postopka in odločiti o tožbenem zahtevku. Dani so torej pogoji za delegacijo po 68. členu ZPP.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/2. ZTVCP člen 41, 56, 56/1.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik vozil v ostrem nepreglednem ovinku na sorazmerno ozki cesti tik ob sredinski črti, čeprav mu je sferično ogledalo omogočalo opazitev nasproti vozečega avtobusa, je s tako vožnjo vozil v nasprotju z določilom 41. člena v času nezgode veljavnega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. list bivše federacije št. 50/88), ki je odrejal, da mora voznik voziti po desni strani vozišča v smeri vožnje in čim bliže desnemu robu vozišča. Ugotovljena tožnikova vožnja pa je bila tudi v nasprotju z določilom prvega odstavka 56. člena istega zakona, ki je določal, da mora voznik pri srečavanju pustiti na svoji levi strani zadostno razdaljo med svojim vozilom in vozilom, s katerim se srečuje, po potrebi pa tudi umakniti svoje vozilo k desnemu robu vozišča. Ob takem stanju so neutemeljena tožnikova revizijska izvajanja, da ni kršil nobenih predpisov in da v njegovi vožnji ni ugotoviti nepravilnosti.
Po 6. odstavku 110. člena KZ se sme, če stori obsojenec v času pogojnega odpusta kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi šele po njegovem preteku, pogojni odpust preklicati najpozneje v enem letu, odkar je čas pogojnega odpusta pretekel.
objektivna odgovornost - ravnanje oškodovanca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - deljena odgovornost - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - kdo odgovarja za škodo - skok z vlaka
Čeprav odgovornost tožene stranke za tožnikovo škodo sicer temelji na Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 2/74, ki se na podlagi ustavnega zakona še vedno uporablja kot republiški predpis, Uradni list SFRJ, št. 17/90, Ur.l. RS, št.
1/91-I), pa uporaba ZOR pripelje do enakega rezultata. V specialnem zakonu je v 18. členu namreč določeno, da je prevoznik odgovoren za škodo, ki nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, razen če dokaže, da je bila škoda povzročena z dejanjem potnika ali iz zunanjega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
Skoki z vozečega vlaka so dovolj pogosti, da jih tožena stranka mora predvidevati.
Pri presoji ekskulpacije v železniškem prometu je potrebno upoštevati vse značilnosti železniškega prometa, to je zlasti vožnjo po tirih in veliko maso železniške kompozicije, ki bistveno omejujeta možnosti preprečevanja nastanka škode v že nastalih nevarnih situacijah. Zato je treba presojo preprečljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu presojati po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti. To pa ne velja za ravnanje oškodovanca. Njegovo ravnanje in s tem soodgovornost je treba presojati ob upoštevanju merila povprečne skrbnosti. Zato je potrebno strožje presojati tudi varnostne ukrepe, ki jih mora nosilec dejavnosti, to je tožena stranka, upoštevati, ko izvaja svojo gospodarsko dejavnost.
rok za vložitev tožbe - privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prekluzivnost roka - rok za uveljavljanje pravice do odkupa
SZ določa v 123. členu prekluzivni rok za zahtevo in ne tožbo. Če je ta zahteva postavljena pravočasno, je mogoče vložiti tožbo v splošnem zastaralnem roku". To pomeni, da lahko upravičenec tožbo, potem ko je zahteva zavrnjena (le takrat je tožbo sploh treba vložiti), vloži v petih letih (in ne v 15 dneh). Pomeni pa tudi, da rok iz 128. člena SZ ni prekluziven.
Pomen roka iz 4. odstavka 128. člena SZ obravnaval že v letu 1992 na razširjeni evidenčni seji dne 25. in 26.11.1992 (glej SIF, št. 11/92, str.13).
nezmožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - razveza pogodbe
Nižji sodišči sta ugodili podrejenemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je razvezana kupoprodajna pogodba za osebni avtomobil, katere izpolnitev je onemogočena na toženčevi strani. Pri tem sta sodišči uporabili za toženca relativno ugodno določilo 137. člena ZOR, po katerem ugasne obveznost, če je njena izpolnitev postala nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva, niti druga stranka dvostranske pogodbe. Določilo 138. člena ZOR bi lahko uporabili le v škodo tožene stranke, saj sta ugotovili, da tožnik ni zakrivil ničesar, medtem ko je na toženčevi strani obstajala okoliščina, ki je onemogočila registracijo in uporabo avtomobila.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - nepreskrbljeni zakonec - simbolična preživnina - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard
Nepreskrbljenost zakonca kot dejstvo socialnega stanja je pravni standard, ki nujno vsebuje tudi prognozo socialne varnosti, torej dejstev, ki bodo v bodoče bolj ali manj gotovo obstajala. Vsebino pravnega standarda napolnjuje sodna praksa, ki je prav na podlagi 81. člena ZZZDR pričela prisojati takoimenovano simbolično preživnino. Namen prisoje take preživnine ni v zagotovitvi sredstev za preživljanje razvezanega zakonca ob sami razvezi zakonske zveze, ampak v zagotovitvi njegove bodoče socialne varnosti.
ZPP (1977) člen 4, 277, 299, 354, 354/2-7.ZOR člen 154, 154/1, 173, 178, 178/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna dejanja strank - povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost
Uvodoma je treba pojasniti, da pravdni stranki opravljata procesna dejanja z vlogami ali ustno na obravnavi, ta dejanja pa so časovno omejena z roki in naroki. Namen rokov in narokov je koncentracija postopka, kajti pravda se mora pomikati od stadija do stadija k svojemu koncu. Roki in naroki omogočajo tak razvoj zaradi avtomatične izključitve tistih dejanj, ki niso opravljena pravočasno. Postopek teče dalje in upošteva se le to, kar je bilo opravljeno.
S pripravljalnimi vlogami ali spisi se doseže načelo koncentracije postopka in po določilih 277. člena in 299. člena ZPP lahko stranki pošiljata pripravljalne vloge med pripravami za glavno obravnavo in med posameznimi naroki glavne obravnave. Toda sodišče odloči o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (4. člen ZPP), torej je odločilno tisto procesno gradivo, ki je pravočasno podano na glavni obravnavi.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Toženca v času uveljavitve Stanovanjskega zakona, to je 19.10.1991 (Uradni list RS, št. 18/91-23/96), nista imela statusa imetnika stanovanjske pravice. Kasnejšo pridobitev pravice do bivanja v stanovanju z morebitno sklenitvijo najemne pogodbe s tožečo stranko pa tudi zatrjevala nista. Prav tako nista zatrjevala kakšnega drugega pravnega naslova, na podlagi katerega bi upravičeno bivala v stanovanju.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti
Tožnica se je kot izkušena delavka morala zavedati, da je delo z etiketirnim strojem nevarno in da se mora držati pravil, ki so določena za njegovo obratovanje. Ne gre namreč prezreti, da je tožnica zavestno posegla v delujoči stroj in da ni prišlo do nesreče zaradi morebitne nerodnosti, slučaja ali nehotene vključitve stroja, ki bi bila v vzročni zvezi s pomanjkanjem varovalne plošče. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi varovalna plošča povsem preprečevala poseg v stroj. Nasprotno, ugotovljeno je bilo, da poseg kljub plošči ne bi bil izključen, čeprav bi bil težji in bolj rizičen.