ZPP (1977) člen 221, 221/2, 352, 352/1, 365, 385, 385/3.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - pritožba - meje preizkusa - ocena v postopku priznanega in nato zanikanega dejstva
Potrebno je opozoriti na 2. odstavek 221. člena ZPP, ki določa, da sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva. Ta določba ni upoštevna le v postopku na prvi stopnji, ampak tudi na drugi stopnji. Upoštevati jo je moralo tudi sodišče druge stopnje pri izpodbijani odločitvi. Njegov odgovor na pritožbene dejanske in dokazne novote pomeni, da je njihovo tehtnost ocenilo tako, da ne morejo vzbuditi dvoma o pravilnosti dejanske podlage sodbe sodišča prve stopnje. Taka presoja pa je bila procesno korektna (365. člen v zvezi z 2.
ZOR člen 51, 51/1, 111, 210, 210/2, 210/4. ZTLR člen 23, 23/1.
darilna pogodba - podlaga pravnega posla - dopustna podlaga - izpodbojne pogodbe - pridobitev lastninske pravice - nastanek nove stvari s spojitvijo, mešanjem - vlaganja v solastno stvar
Če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju. Skladno s tem določilom (in naslednjimi o pridobitvi so-lastninske pravice) je potrebno presojati tudi razmerja med solastniki, kadar v solastno premoženje ne vlagajo vsi ampak le nekateri izmed solastnikov, ti pa v znatnem obsegu tako, da s takimi vlaganji pride celo do nastanka nove stvari.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 196/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnikova dolžnost navesti vrednost spornega predmeta že v tožbi, če je pravica do revizije odvisna od take navedbe, je določena tudi v drugem odstavku 186. člena ZPP in drugem odstavku 40. člena ZPP. Če tožnik tega ne stori, si pravice do revizije ne zagotovi. Navedeno pomanjkljivost bi bilo mogoče odpraviti le še v okoliščinah in na način iz tretjega odstavka 40. člena ZPP.
ZS člen 99, 99/2-1, 101, 101/1-2, 104, 104-2. ZPP (1977) člen 22, 22/2, 22/3.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - premoženjskopravni spor - pristojnost sodišč - spor o pristojnosti - vezanost na odločitev višjega sodišča o stvarni pristojnosti
"Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjskopravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta (1.
odstavek 21. člena ZPP, 1. točka 2. odstavka 99. člena in 2. točka (II.) 1. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih)".
Odločba sodišča druge stopnje o stvarni pristojnosti veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema.
Če iz razlogov sodbe ni jasno, kateri so odločilni razlogi, na podlagi katerih je sodišče odločilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok
Revizijsko sodišče je moglo opraviti materialnopravni preizkus pravilnosti odločitve o toženčevi preživninski obveznosti do sina na podlagi dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči druge in prve stopnje ter ob upoštevanju določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki urejajo preživninske obveznosti staršev do otrok po razvezi zakonske zveze (79., 102., 103., 123. in 129. člen). Člen 79 ZZZDR določa, da višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (enako tudi 129. člen).
Sklop vprašanj, na katerih temeljita ugotovitvi o otrokovih potrebah in o preživljalskih zmožnostih njegovih staršev, predstavlja okolnosti dejanske narave. Ta ugotovitev glede na naravo pravnega sredstva, ki ga predstavlja revizija, pomeni, da je revizijsko sodišče na zadevne ugotovitve sodišč nižjih stopenj vezano.
Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 70. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB -
Uradni list RS, št. 5/91, 71/93 in 38/94), zavod za zaposlovanje prenehal voditi evidenco o revidentu kot iskalcu zaposlitve, ko mu je poteklo delovno dovoljenje, se revident zavodu ni bil več dolžan javljati, zato tudi ni bilo pogojev, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestila plače.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Tožnici je bilo zaradi organizacijskih sprememb in ukinitve zobnih ordinacij pri toženi stranki fizično onemogočeno opravljanje njenega dela, drugo delo ji ni bilo pravilno in pravočasno odrejeno, tako da tudi, če se je sama zavedala, da je še v delovnem razmerju pri toženi stranki, ni vedela, kje in pod kakšnim vodstvom naj delo opravlja. Zato tudi revizijsko sodišče soglaša z zaključki izpodbijane sodbe, da je situacijo, v kateri realno ni bilo mogoče pričakovati ustreznega reagiranja tožnice, povzročila tožena stranka in da zato ni mogoče zaključevati, da je bila v spornem obdobju z dela odsotna neupravičeno.
ZDSS člen 24. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - postopek v individualnih delovnih sporih
Kadar sodišče samo odloči o pravici ali obveznosti delavca, ker delodajalec ni odločil o ugovoru oziroma zahtevi za uveljavljanje pravic, odločba sodišča ni nadomestek odločbe delodajalca, zato se njena izvršljivost presoja po ZPP in ZIP.
Poškodba zadobljena na poti na delo (v prometni nezgodi), se šteje za poškodbo pri delu ne glede na to, če delavec ne bi pravočasno prišel na delo, ker je šel na delo pozneje.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje za določen čas - volja strank - prenehanje delovnega razmerja
Zakon določa, v katerih primerih je možno skleniti delovno razmerje za določen čas. Če bi se ugotovilo, da je to glede na zakonske predpise bilo možno, bi bilo treba ugotavljati, kaj sta se stranki delovnega razmerja pred pričetkom novega dela tožnikov dogovorili. Šele v primeru, če sklenitev delovnega razmerja za določen čas ne bi bila mogoča, ali če ne bi bilo ustreznega dogovora (kasnejši sprejem sklepov o razporeditvi brez ugovorov in podpis pogodb o zaposlitvi za določen čas bi lahko pomenil obstoj dogovora), bi sodišče lahko zaključilo, ali je šlo res za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - poravnava
Tožnika, ki sta imela pooblaščenca, sta v teku individualnega delovnega spora podpisala izjavo, da se strinjata s prejemom dela odpravnine, ki je določena v 36. f členu ZDR. Izjava ima značaj poravnave, katere neveljavnost bi morala tožnika dokazati, če bi želela, da ne bi nastale v njej določene posledice. Tožnika neveljavnosti nista dokazala, ni pa tudi dokazov, da sta izjavo podpisala v zmoti. Pri izjavi tožnikov zato ni bilo napak v volji, ki jih urejata 60. in 61. člen ZOR.
Začasna prekinitev prestajanja kazni zapora je potrebna, če je verjetno izkazano, da se je zaradi prestajanja kazni zdravstveno stanje pritožnika tako poslabšalo, da je izkazan verjeten nastanek hujših posledic na njegovem zdravju.
ZOR člen 154, 158, 178, 178/1. ZPP (1977) člen 12, 12/3.
oprostilna kazenska sodba - ugotavljanje civilne odgovornosti - povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost
Toženec v postopku ni dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Zato sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi določb prvega odstavka 178. člena in prvega odstavka 154. ter 158. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pravilno zaključili, da je toženec dolžan povrniti tožnici škodo, ki ji je nastala zaradi prometne nezgode.
odgovornost za obveznosti družbe (podjetja) - spregled pravne osebnosti - solidarna odgovornost ustanovitelja
Določilo 140.a člena zakona o podjetjih - ZP (Ur. list bivše federacije št. 77/88, 40/89 ter 46/90), na katerega se revident sklicuje, se glasi: "če edini delničar delniške družbe, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja pri drugih videz gospodarske identičnosti s podjetjem, je neomejeno solidarno odgovoren upnikom za obveznosti podjetja." Namen te norme je bil, da se preprečijo zlorabe družbe tako, da se pritegnejo k odgovornosti za njene dejavnosti tisti subjekti, ki stojijo za pravno osebo, kadar so izpolnjeni določeni pogoji (v bistvenem ureja sedaj tak način odgovornosti 6. člen zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS, št. 30/93). Takšna solidarna odgovornost subjekta ob odgovornosti družbe je lahko le izjemna.
Namreč velja načelo, da je pravna oseba samostojni subjekt, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem.
ZDSS člen 14, 14/1, 24, 24/1, 75, 75/1.ZPP člen 77.
delovno razmerje v državnih organih - sposobnost biti stranka
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih je v individualnih delovnih sporih opustil materialnopravni pojem nasprotne stranke, kot ga je vsebovala določba 1. odstavka 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela, ki je z dnem uveljavitve Zakona o delovnih in socialnih sodiščih prenehal veljati (1. odstavek 75. člena). Zato je glede na napotilno normo iz 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku, ki v 77. členu opredeljuje nosilce pravic in obveznosti v procesnem razmerju (pravdne stranke).
delovno razmerje pri delodajalcu - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki disciplinske kršitve - blanketna norma
Samo v primeru, če v internem aktu opredeljena kršitev delovne obveznosti sama ne bi določala elementov disciplinske kršitve, temveč bi se glede posameznih znakov sklicevala na norme z drugih pravnih področij (dopolnilne norme), bi imela veljavo blanketne norme.
Ker ima delavec na podlagi omenjenih zakonskih določb pravico pred sodiščem izpodbijati delodajalčevo dokončno odločitev, je za začetek pravnih učinkov njena vročitev odločilnega pomena. Zato nastopijo za delavca - drugače kot za delodajalca - skladno določilu iz 2.
odstavka 334. člena ZPP pravne posledice dokončne odločbe šele z dnem, ko je delavcu ta odločba vročena. To pomeni, da je nastanek pravnih učinkov dokončne odločbe - tako na procesnem kot na materialnopravnem področju - za delavca in delodajalca različen.
premoženjska razmerja zakoncev - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev velikosti deležev
Navedene ugotovitve in zaključki po presoji revizijskega sodišča ne predstavljajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, pač pa zmotnost materialnopravnega izhodišča, da je lahko pravno odločilen za nastanek skupnega premoženja in za določitev deležev razvezanih zakoncev na njem le en sklop vrednostnih prispevkov in sicer tistih, ki se dajo materialno ovrednotiti, od teh pa spet le en (pomembnejši) del (na primer plače in ne ostale oblike prispevanja, kot da je gradnja rezultat zgolj denarnih vlaganj to je plač), zaradi česar je izostala ocena celokupnega vrednostnega prispevanja pravdnih strank k nastanku skupnega premoženja. Po določilu drugega odstavka 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) mora sodišče pri določanju deležev vsakega zakonca na skupnem premoženju upoštevati ne le njun dohodek, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Oblike sodelovanja v procesu pridobivanja skupnega premoženja so lahko po sodni praksi različne narave, v vsakem oziru pa mora biti upoštevan celoten sklop vseh prizadevanj obeh zakoncev, katerih nasledek je nastanek skupnega premoženja.