Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba (109. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR). Pravilna pa je tudi presoja sodišč druge in prve stopnje, da tožnik ni zainteresirana oseba v smislu tega zakonskega določila. S tem, ko je bila razvezana izročilna pogodba med tožnikom in prvotožencem, je tožnik izgubil status "zainteresirane osebe".
Ker je tožnik torej izgubil status osebe, ki bi imela interes na postavljenem ugotovitvenem tožbenem zahtevku (oziroma ugotovitvi ničnosti pogodbe med tožencema), je posledica tega izguba aktivne legitimacije v tej pravdi.
stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča
Ohranitev stvarne pristojnosti delovnih in socialnih sodišč tudi za rešitev sporov, ki do uveljavitve ZDSS niso bili končani pred prvostopnimi sodišči združenega dela, je v skladu z načelom učinkovitega pravnega varstva, ki temelji na ustavnem določilu 2. člena Ustave Republike Slovenije o pravni državi.
ZDR (1990) člen 32. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 32, 58. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do letnega dopusta - plačilo posredovanja za najem stanovanja - dodatek za ločeno življenje
Delavec je bil v letu 1991 do invalidske upokojitve ves čas v staležu bolnih. Letnega dopusta zato ni mogel izrabiti. Ker gre za okoliščino na njegovi strani, mu delodajalec ni dolžan plačati odškodnine za neizrabljeni letni dopust (32. člen ZTPDR, 3. člen Konvencije št. 132 o plačanem letnem dopustu, 58. člen ZDR).
Pravico do povrnitve stroškov, ki jih je delavec imel s tem, da je plačal agencijo za posredovanje najema stanovanja in do povrnitve stroškov za ločeno življenje, urejajo akti delodajalca. Če delavec ni izpolnil pogojev, ki so določeni v Pravilniku delodajalca, nima pravice do povrnitve navedenih stroškov.
Tudi sicer ministrstvo ne more nastopati kot stranka v individualnem delovnem sporu pred sodiščem v smislu določb tretjega odstavka 77. člena ZPP. Zakon o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) v prvem odstavku 7. člena (pred sprejemom novele v letu 1996 je bil to 5. člen) določa, da vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pri tem s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrstva pravne osebe, to pa pomeni, da ne morejo biti pravdne stranke. Take lastnosti ministrstvu ne more priznati niti sodišče po tretjem odstavku 77. člena ZPP (to je bilo možno po starejših predpisih), saj ministrstva niso organi, pri katerih bi šlo za oblike združevanja, kjer bi združeni imeli družbena sredstva oziroma premoženje, kar je takim združbam izjemoma omogočalo pridobitev lastnosti pravdne stranke.
ZDSS člen 14.ZPP člen 365, 365/2, 374, 385, 385/1, 385/1-3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - prepoved reformatio in peius
V obravnavanem primeru uporabljeno načelo prepovedi reformatio in peius izključuje potrebo po ugotavljanju materialne resnice. Tožena stranka zato tudi, ob predpostavki, da bi bil uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava utemeljen, ne more doseči razveljavitve izpodbijane sodbe. Procesna situacija iz izpodbijane sodbe zaradi uporabe določila iz 374. člena ZPP več ne dopušča ugotavljanja materialne resnice.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - dejstva, navedena v disciplinski odločbi
Pri presoji zakonitosti disciplinske odločbe sodišče lahko upošteva le dejstva, ki so v njej navedena. Sodišče ne more ugotavljati drugih dejstev oziroma dejanj, ki bi jih naj delavec storil, ki mu niso očitana in na katerih ne temelji dokončna disciplinska odločba.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanja delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Ker se tožnik, kot izhaja iz ugotovitev sodišča druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, saj v revizijskem postopku zaradi določbe tretjega odstavka 385. člena ZPP ni možno preverjati dejanskega stanja, v kritičnem času pomena svojega ravnanja ni mogel zavedati, tudi ni mogoče govoriti o krivdi glede neizpolnjevanja njegovih dolžnosti in delovnih obveznosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - procesne oblike - namen procesnih opravil
Predpisi o delovnih razmerjih ne prepuščajo disciplinskim organom, da opravljajo procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna procesna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen. Strogo varovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Delavki, ki je sklenila delovno razmerje za delo v proizvodnji, je delodajalec tudi po sklepu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katerim je delavki priznana pravica do drugega dela, dolžan zagotoviti delo v okviru strokovne izobrazbe, ki se zahteva za delo v proizvodnji, in ne ustrezno stopnji strokovne izobrazbe, ki jo delavka dejansko ima (VII. stopnja).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - pogoj za njegov izrek - kvalifikatorne okoliščine
Obstoj kvalifikatornih okoliščin, oziroma hujših posledic iz 89. člena Zakona o delovnih razmerjih, je pogoj za izrek same sankcije, to je disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne pa njegove pogojne odložitve. Če te okoliščine niso podane, izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za hujše kršitve delovne obveznosti - pri katerih te okoliščine niso določene kot konstitutivni element disciplinske kršitve - nima zakonite podlage.
povzročitev škode - elementi civilnega delikta - odškodnina
V delovnem pravu oziroma delovnem razmerju je možno zahtevati odškodnino tudi od delodajalca in zaradi različnih razlogov, vendar morajo biti izpolnjeni vsi pogoji splošnega civilnega delikta, to je, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode. Ti pogoji morajo biti podani kumulativno, saj če manjka kateri od teh elementov, običajno ni odškodninske odgovornosti.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/2, 201/2-3.KZ člen 196.
pripor - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili
S skoraj 5 kg zelo nevarnega mamila heroina, se lahko povzroči velika škoda za zdravje mnogih ljudi, med katerimi kot uživalci mamil prevladujejo mladi in celo otroci. Ta nevarnost pa tudi dokazuje, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi v smislu 1. odstavka 20. člena Ustave RS.
Za stališče v sklepu višjega sodišča, da je treba ocenjevati nujnost pripora v obratnem sorazmerju s težo kaznivega dejanja, torej za čim hujše kaznivo dejanje obstaja ponovitvena nevarnost, tem manjša stopnja nevarnosti ponovitve je potrebna, sicer ni podlage v zakonu, ne glede na to pa je zaključek tudi tega sodišča, da pri obtožencu obstaja realna nevarnost ponovitve oziroma nadaljevanja kaznive dejavnosti, kakršne je obtožen, pravilen in nanj sicer to zmotno stališče ni imelo vpliva (2. odst. 371. člena ZKP).
Vrhovno sodišče pri presoji te zadeve ugotavlja, da je trditev, po kateri je obdolženec za izvršitev kaznivega dejanja "zlorabil"
znanje, pridobljeno z opravljanjem dela carinika, preveč splošna, da bi lahko sama po sebi utemeljevala ponovitveno nevarnost, ne da bi bile ob njej podane tudi druge, konkretne okoliščine objektivne in subjektivne narave, iz katerih bi izhajal sklep o obstoju realne nevarnosti, da bo obdolženec ponavljal takšno kaznivo dejanje, zaradi kakršnega je sedaj v kazenskem postopku.
Tudi sklep v izpodbijani odločbi o tem, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za zagotovitev premoženjske varnosti drugih, ne zdrži kritične presoje. Zaenkrat se v postopku ugotavlja, da je bilo dejanje storjeno na škodo proračuna Republike Slovenije. Višina protipravne premoženjske koristi, ki si jo naj bi pridobil obdolženec, ne utemeljuje ugotovitve, da je premoženjska varnost drugih ogrožena v takšni meri, da je podaljšanje pripora ukrep, ki je neizogibno potreben za zagotovitev varnosti drugih.
zahteva za varstvo zakonitosti - pojem verodostojne listine po ZIP in ZPP - verodostojna listina kot dokazno sredstvo - verodostojna listina kot izvršilni naslov - značaj listine v kateri je terjatev izražena v tuji valuti
Listinam, v katerih je izkazana terjatev v tuji valuti, ni mogoče samo zaradi tega odreči lastnosti verodostojne listine po 21.čl. ZIP.