Toženca kot lastnika sosednjega zemljišča ne povzročata prepovedanih imisij po določilu 5. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91), zato nista dolžna opuščati dejanj ali odpravljati vzrokov, ki bi izvirali iz njune nepremičnine. Voda v tožnikovi kleti je posledica delovanja podtalnih voda na širšem območju in toženca na to ne moreta vplivati.
Graja izvedenih in ocenjenih dokazov naj bi po tožnikovem mnenju predstavljala bistvene kršitve pravdnega postopka, toda nezadovoljstvo z dokazno oceno, ki temelji na dokaznem postopku, izvedenem v skladu z določili ZPP, v resnici pomeni izpodbijanje dejanske podlage, ugotovljene na prvi in drugi stopnji, kar v reviziji ni dovoljeno (tretji odstavek 385. člena ZPP).
ZOR člen 173, 174, 177, 177/2, 177/3, 200, 200/1, 200/2, 203.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (motorno vozilo) - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard
Za presojo tožničine soodgovornosti (sokrivde) za škodni dogodek je potrebno upoštevati predvsem določbe ZTVCP. Kolesar sme voziti samo po tistih prometnih površinah, po katerih je dovoljena vožnja takih vozil. Pločnik, ki ni v isti ravnini s cestnim voziščem, ni del vozišča. Zato je ugotovljeno tožničino ravnanje - ko je s hodnika za pešce, dvignjenega nad vozišče, zapeljala na vozišče - mogoče opredeliti kot vključitev v promet na vozišču. Za vse udeležence v prometu velja, da se smejo vključiti v promet le tedaj in tako, da s tem ne ovirajo drugih udeležencev v prometu.
Izhodišče odgovornosti tožene stranke je objektivna odgovornost njenega zavarovanca (voznika motornega vozila), medtem ko je izhodišče tožničine (kolesarkine) soodgovornosti njena sokrivda za škodni dogodek, torej krivdna odgovornost.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridržna pravica - izvrševanje pridržne pravice v zvezi z nepremičnino
Smisel pridržne pravice po 286.čl. ZOR je v tem, da stranka, ki je upnik zapadle denarne terjatve, lahko zavaruje izpolnitev svoje terjatve tako, da pridrži stvar, ki je last dolžnika in s tem prisili svojega dolžnika k vzajemni izpolnitvi obeh obveznosti. V skrajnem primeru se lahko poplača iz vrednosti pridržane stvari, podobno kot pri zastavi. Zato ni utemeljeno odrekati toženki pravice, da uveljavi pridržno pravico v položaju, ko ima vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo mora tožniku vrniti. Pri tem ni utemeljenih razlogov, da pridržna pravica ne bi veljala tudi za nepremičnine.
ZOR člen 117, 117/1, 133, 139, 139/1, 139/2, 141, 454, 454/2.
prodajna pogodba - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - oderuška pogodba - subjektivni element oderuštva - čezmerno prikrajšanje - očitno nesorazmerje dajatev - razveljavitev pogodbe
Zahtevek iz nasprotne tožbe na razvezo pogodbe ni utemeljen, ker tožena stranka:
- ni dokazala spremenjenih okoliščin po določilu prvega odstavka 133. člena ZOR;
- v zvezi s čezmernim prikrajšanjem ni dokazala subjektivnega elementa ob sklepanju pogodbe in sicer, da ji prava vrednost tedaj ni bila znana (prvi odstavek 139. člena ZOR). Nevednost o pravi vrednosti predmeta pomeni, da stranki na noben način ni mogla biti znana vrednost lokala in opreme, ki se je prodajal. Toženka namreč ne izkazuje, da ne bi bila opravilno sposobna ali da bi ji bil tožnik preprečil, da bi ugotovila realno vrednost lokala in opreme. Drugi interesenti in priča Z. D. so to očitno vedeli in znali.
- Glede oderuštva, ki ima sicer za posledico ničnost pogodbe, toženka ni dokazala, da bi tožnik izkoristil njeno stisko ali težko gmotno stanje, neizkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost (prvi odstavek 141. člena ZOR). Toženka je po poklicu trgovka, s tožnikom se je pogajala skupaj s svojim možem in prostovoljno, varščino je dala sama, pogajanje z več interesenti in pisanje pogodbe pa je normalen proces pri sklepanju pogodb, ki ne povzroči ničnosti.
STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS03874
SZ člen 116, 116/3, 117, 117/1. ZTLR člen 43.ZZK člen 101.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - preureditev ali nadzidava skupnih prostorov v stanovanjski hiši - materialna vlaganja - izbrisna tožba
Za vpis lastninske pravice na stanovanjih, pridobljenih s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov, mora biti izpolnjena ena od nadaljnjih dveh predpostavk: da je bila preureditev opravljena na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ta pravna podlaga v obravnavanem sporu ni podana, ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da toženec za gradbene posege na podstrešju ni imel navedenih odločb. Poleg tega pa predmet pridobitve lastninske pravice na navedeni način ne morejo biti stanovanja, na katerih je stanovalec imel stanovanjsko pravico.
Lastninsko pravico na takih stanovanjih je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice pridobil na podlagi privatizacijskih določb SZ (117. in naslednji členi SZ). Če pa je tak stanovalec za pridobitev stanovanjske pravice prispeval dodatna sredstva, lahko ob izpolnjenih predpostavkah iz tretjega odstavka 116. člena SZ zahteva od lastnika priznanje solastniškega deleža na stanovanju v sorazmerju s svojo vlogo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbo vložnice v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je obsojenec v seznamu zapornikov označen kot obsojenec zaradi Informbiroja, da je del kazni prestajal na Golem otoku, da je bil obsojen in kazen prestajal v času hudega spora med Jugoslavijo in Informbirojem oz. Sovjetsko zvezo, da je bil politični zapornik in nevaren takratni Jugoslaviji, je moč predvsem razumeti kot uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, česar pa se po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati.
izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - javna obljuba nagrade - kdaj veže
Tožeča stranka je z nakupom proizvodov, ki jih je prodajala tožena stranka v okviru promocijske prodaje, in s tem, da je bila izžrebana, stopila s toženo stranko v pravno razmerje, po katerem je tožena stranka nasproti tožnici zavezana k izpolnitvi svoje javne obljube. Tožnica je v skladu z 262.čl.ZOR upravičena zahtevati izpolnitev.
ZOR člen 26, 27, 28, 73.SZ člen 117, 117/1. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POGOJIH ZA PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI (1988) člen 6.
prodajna pogodba - upravičenci za odkup stanovanj v družbeni lasti pred uveljavitvijo SZ - privatizacija stanovanj po členu 117/1 SZ - lastninska pravica - pridobitev - sklenitev pogodbe - soglasje volj - izjava volje - obličnost
Ko je V. 20.11.1990 sklenila prodajno pogodbo z J. R., je veljal Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur.l. SRS, 38/86), ki je v svoji prvotni obliki omogočal odkup stanovanja le imetniku stanovanjske pravice, toda novela (Ur.l. SRS, 46/88) je spremenila 6. člen Zakona. Od spremembe Zakona je bilo mogoče prodati zasedeno stanovanjsko hišo ali stanovanje imetniku stanovanjske pravice, s soglasjem imetnika stanovanjske pravice pa tudi uporabniku te stanovanjske hiše ali stanovanja. Za izjavo je zakon določal strogo obličnost (pisna oblika, overjena pri sodniku), sicer je bila pogodba nična. Šele SZ je krog upravičencev do odkupa zasedenega stanovanja ali stanovanjske hiše razširil na ožje družinske člane in tedaj bi bilo ob dopolnitvah prodajne pogodbe mogoče prenesti lastninsko pravico vsaj na tožnico. Zato tožnika sprva, t.j. do uveljavitve SZ ne bi mogla kupiti spornega stanovanja od J. R., kasneje, ko bi bilo to mogoče, pa jima pok. V. tega ni omogočila.
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 186, 186/2, 382, 392.ZOR člen 557.
revizija - dovoljenost revizije - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z različno podlago - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi - posojilo
Tožnica je s tožbo uveljavljala dva zahtevka: obligacijskopravnega (zaradi vrnitve posojila) in stvarnopravnega (zaradi ugotovitve solastnine na traktorju in uporabe). Zahtevka imata tako različno podlago. Kadar je podlaga različna, se določi pristojnost sodišča po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 37. člena ZPP). Dovoljenost revizije, kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarna terjatev, pa je odvisna od navedbe vrednosti posameznega spornega predmeta (drugi odstavek 186. člena ZPP). Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po tretjem odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (sedaj mora presegati vrednost 80.000,00 SIT). Ob takem stanju bi morala tožnica že v tožbi navesti vrednost spora, ki se je nanašal na zahtevek o traktorju. Ker pa tega ni storila, si pravice do revizije ni zagotovila.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 12, 12/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - prepovedan prehod čez državno mejo - poskus - pripravljalno dejanje
V opisu dejanja po 8.tč. 3.čl. ZKLD bi morala biti navedena obstoječa, določena združba, ki bi imela cilj iz 1.odst. 2.čl. ZKLD, in nadalje bi moralo biti izkazano, da se je obsojenka hotela pridružiti takšni združbi.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 389, 389/2, 392, 408, 408/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes za vložitev zahteve - dovoljenost zahteve - pravnomočnost sodne odločbe
Tako mora vrhovno sodišče ob odločanju o vloženi zahtevi pretehtati, ali obstaja pravni interes zanjo, se pravi med drugim, ali je mogoče ob njenem uspehu pričakovati drugačen razplet spora oziroma drugačno ureditev spornega razmerja. Zakonsko besedilo, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima pravnega interesa zanjo (drugi odstavek 389. člena ZPP), je morda videti prvi hip takšno, da ni uporabno za zahtevo, ki jo, kot rečeno, vloži tožilec zaradi javnega interesa in da torej tisti "nekdo" ne more biti državni tožilec. Toda kakor pri vseh pravnih sredstvih je tudi pri zahtevi končni smoter (causa finalis) izpodbiti izrek sodne odločbe ne pa njene razloge. Zakaj, le s spremembo ali razveljavitvijo izreka odločbe je mogoče doseči drugačen izid v nekem spornem, pred sodiščem urejevanem pravnem razmerju.
zahteva za varstvo zakonitosti - pritožba - meje preizkusa sodbe prve stopnje - kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti
Sodišče druge stopnje vselej odloča o pritožbi - brez pritožbe v nobenem pogledu ne more preizkusiti sodbe prve stopnje. Ko odloča o pritožbi, obravnava pritožbene razloge, poleg tega pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 354.čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 365.čl. ZPP). To pomeni, da ugodi pritožbi, če ugotovi razloge, ki jih določa 2. odst. 365.čl. ZPP, četudi jih pritožnik ne uveljavlja. V obrazložitvi pa mora navesti, ali je odločalo o pritožbi na podlagi razlogov, ki jih uveljavlja pritožnik, ali pa na podlagi razlogov, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti.
Namen predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij je v tem, da se celotni družbeni kapital podjetja lastnini. Če je družbena lastnina ugotovljena v premajhni vrednosti, se takšno oškodovanje družbene lastnine ugotovi v posebnem, v ta namen predpisanem postopku revizije s finančnim, računovodskim in pravnim pregledom ter preveritvijo zakonitosti in pravilnosti poslovanja, kot to sledi iz določb 48. člena do 50. člena ZLPP.
Lastninsko preoblikovanje družbenega kapitala v tožeči stranki ni zajelo celotnega družbenega kapitala in je zato zaradi preprečitve oškodovanja potrebno izvesti dopolnilni postopek preoblikovanja še za navedeni kapital, kot je to z revizijskim poročilom in odločbo tožena stranka odredila v revizijskem postopku. Vsekakor nelastninjeni družbeni kapital ni mogel brezplačno oziroma brez pravnega naslova preiti tudi v zasebno last družbenikov tožeče stranke.
ZOR člen 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563, 564, 565, 566.
posojilo - igra na srečo - skupen vložek v igro - obveznosti posojilojemalca - vrnitev posojila - odložni pogoj
Toženec se je udeležil igre s tožničinim prispevkom, ki bi ga moral vrniti, če bi igra prinesla uspeh. Dobitek, ki bi presegel vložek v igro, pa bi se med strankama razdelil v sorazmerju z vložkom vsake od strank. Takšno pravno razmerje med strankama ima nekatere značilnosti posojilne pogodbe z obveznostjo vrnitve posojenega zneska pod odložnim pogojem. Dogovor o delitvi dobitka v sorazmerju z vložkom pa vsebuje elemente pogodbe o skupnem vlaganju v igro. V celoti gledano gre za pravno razmerje z elementi obeh navedenih pogodb.
izpraznitev stanovanja - lastninjenje - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - privatizacija - prodaja stanovanj iz 2. odst. 113. člena SZ - plačilo denarnega nadomestila prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice
Prejšnji imetniki stanovanjske pravice so lahko uveljavljali dvoje vrst privatizacijskih pravic: ali odkup stanovanja ali izplačilo 30% nadomestila vrednosti stanovanja v primeru njegove izpraznitve, če so izpolnjevali predpisane pogoje. Lastniki iz 111. do 115. člena SZ so morali prodati tudi stanovanja iz drugega odstavka 113. člena SZ, za katera ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo ali pa če je bila taka zahteva zavrnjena (prvi odstavek 123. člena SZ, ki sicer ureja roke za uveljavljanje pravice nakupa, medtem ko obveznost prodaje stanovanj določa že 117. člen SZ). Pravico do izplačila 30%
nadomestila pa ureja 126. člen SZ. Ta sicer v prvem odstavku ne določa obveznosti izplačila tudi za lastnike stanovanj iz drugega odstavka 113. člena SZ. Toda razlaga privatizacijskih določb stanovanjskega zakona pripelje lahko le do sklepa, da zadeva obravnavana obveznost tudi lastnika takih stanovanj, kadar ga prejšnji imetnik stanovanjske pravice izprazni. Namreč kadar denacionalizacijski zavezanec ne vrne stanovanja denacionalizacijskemu upravičencu, mora stanovanje prodati prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice. Če se ta ne odloči za nakup, ostane denacionalizacijski zavezanec lastnik stanovanja (tako kot ostalih stanovanj, olastninjenih po določilu 112. člena SZ). Čeprav veljajo za stanovanja iz drugega odstavka 113. člena SZ določene modalitete, sta prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na takih stanovanjih ostali obe spredaj omenjeni privatizacijski pravici. To je razvidno predvsem iz (noveliranega) 125. člena SZ, katerega srž je glede privatizacijskih upravičenj prejšnjega imetnika stanovanjske pravice v naslednjem: če mu denacionalizacijski upravičenec, ki mu je bilo stanovanje vrnjeno, ne proda stanovanja oziroma ne izplača odpravnine, mora te obveznosti do prejšnjega imetnika stanovanjske pravice izpolniti denacionalizacijski zavezanec. Če mora tako navedene obveznosti izpolniti celo v primeru, ko vrne stanovanje denacionalizacijskemu upravičencu, je pravno logičen edino sklep, da njegove obveznosti do prejšnjega imetnika stanovanjske pravice ne morejo biti manjše v primeru, ko stanovanja ne vrne in mu torej to ostane. Njegove obveznosti do prejšnjega imetnika stanovanjske pravice so v takih primerih torej enake kot do imetnikov stanovanjske pravice v stanovanjih, na katerih je postal lastnik po določbah 112. člena SZ.
ZDen člen 74, 78, 78/1.ZD člen 123, 125. ZDKZ člen 5.
zahteva za varstvo zakonitosti - denacionalizacija - dedovanje zaščitene kmetije
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno opredeljuje kot zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je pri odločanju o dedovanju denacionaliziranega premoženja treba uporabiti specialne določbe o dedovanju zaščitenih kmetij (v času smrti zapustnice ZDKZ) samo tedaj, če je bila (z denacionalizacijo nastala) zapuščina del zaščitene kmetije že v času podržavljenja.
Gotovo je, da je za presojo, katere predpise o dedovanju je potrebno uporabiti, pomemben trenutek uvedbe dedovanja. Gotovo je tudi, da v nobenem primeru - torej ne v primerih, ko se zapuščina obravnava po ZD, ne v primerih, ko se obravnava po kakšnem specialnem predpisu - ni mogoče šteti kot trenutka uvedbe dedovanja nekega trenutka, ki je pred smrtjo zapustnika. To zadošča za presojo, da je dedovanje po zapustnici, ki je umrla l.1983, bilo uvedeno v času, ko je že veljala posebna ureditev dedovanja zaščitenih kmetij (ZDKZ).
zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice - povrnitev negmotne škode - odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - revizija - meje revizijskega preizkusa - pravilna uporaba pogodbenega materialnega prava
Na pravilno uporabo pogodbenega materialnega prava sodišče ne more paziti po uradni dolžnosti v enakem smislu, kakor to velja za zakonsko materialno pravo, ki ga sodišče mora poznati. Zaradi avtonomije pogodbene volje (10. člen ZOR) je vsebina pogodbe, ki je sicer tipska (kot na primer pogodba o zavarovanju pred odgovornostjo, 940. in 941. člen ZOR) lahko od primera do primera različna. Pravdna stranka se torej mora sklicevati na pogodbene določbe, če želi doseči določeno razlago pogodbenega materialnega prava.
Ker je tožnik na začasnem delu v tujini, ni mogoče šteti, da dejansko živi v Sloveniji, če prihaja v Slovenijo le občasno, to je med daljšimi prazniki in dopustom, sicer pa zadovoljuje vse svoje bistvene življenjske potrebe izven Slovenije.