Procesno odločitev o zavrženju pritožbe kot prepozne je mogoče revizijsko izpodbijati in o njej presojati le v mejah ustreznih razlogov (1. in 2. točka 1. odst. 385. člena ZPP).
ZPP v 12. členu v prvem in drugem odstavku obravnava predhodna vprašanja, v tretjem odstavku pa identična vprašanja. O identičnem vprašanju govorimo v primeru, kadar lahko obravnava isto dejansko stanje kazensko sodišče s stališča kazenskopravnih, pravdno sodišče pa s stališča civilnopravnih predpisov. V takem primeru je po tretjem odstavku 12. člena ZPP sodišče v pravdnem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča.
Odškodninska odgovornost ni identična kazenski odgovornosti, v pravdnem postopku pa se lahko ugotovi tudi deljena odgovornost, ugotovi se lahko tudi večji obseg poškodb itd. Zato je pravno zmotno stališče revizije, da pravnomočna obsodilna kazenska sodba predstavlja temelj odškodninski odgovornosti.
ZD člen 106, 117. ZOR člen 67, 67/1, 73. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11, 21, 21/2, 24.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pogoji za veljavnost pogodbe - neobličnost pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Sodišči nižjih stopenj sta pravilno ocenili, da navedena pogodba ni kupoprodajna (ker nima ustreznih elementov) in tudi ne izročilna pogodba po določilu 106. člena ZD (ker tožnik ni bil potomec Ž.). Pravilno sta tudi zaključili, da sporna pogodba ne predstavlja pogodbe o dosmrtnem preživljanju (po 117. členu ZD), ker niso bile izpolnjene ustrezne predpostavke (predvsem ne iz četrtega in petega odstavka 117. člena), ki niso le pomanjkljivosti oblike (iz četrtega odstavka) pač pa za nastanek oziroma veljavnost pogodbe obvezna sestavina (peti odstavek).
Bistvena sestavina preužitkarske ali sploh kakšne druge mogoče izročilne pogodbe obligacijskega prava je okolnost, da lastnik izroči svoje premoženje prevzemniku proti zavezi le-tega, da bo izpolnjeval s pogodbo prevzete obveznosti (praviloma gre za oskrbo, preživljanje izročevalca in podobno). Za pogodbe obligacijskega prava načeloma ni zahtevana oblika (prvi odstavek 67. člena ZOR). Kadar pa je ta predpisana a jo pogodbenika ne spoštujeta, lahko pogodba po določilu 73. člena ZOR postane veljavna, če je v celoti ali v pretežnem delu izpolnjena dogovorjena obveznost (pri čemer je potrebno upoštevati tudi namen, zaradi katerega je oblika predpisana).
privatizacija stanovanj - upravičenec do okupa - zakonca - pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice - tožba na odkup stanovanja kot nadomestilo pisne privolitve za odkup
Kadar zakonec kot ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice brez njegove pisne privolitve sam zahteva odkup stanovanja po določbi 117. člena SZ, tožbo za odkup stanovanja pa nato vložita oba zakonca, je pisna privolitev tistega zakonca, ki je imetnik stanovanjske pravice, nadomeščena najmanj takrat, ko je ta še v zakonitem roku tudi sam podal zahtevo za odkup stanovanja. Zato je podana njuna skupna aktivna legitimacija v pravdi.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - sklep guvernerja
Omenjena zakonska določba iz 4. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o predsanaciji o "preverjanju stroškov in izvrševanju plačil z žiro računov banke" (tudi če bi se med stroške štele bruto plače zaposlenih - kar v postopku ni bilo ugotovljeno) zato nikakor ne pomeni, da bi bila Banka Slovenija na podlagi tega zakona pooblaščena izhodiščno plačo določati drugače, kot je določena s kolektivno pogodbo in zakonom.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Ker postopek prenehanja delovnega razmerja ni bil zakonit, o čemer je bilo že pravnomočno odločeno, tožniku ni moglo prenehati delovno razmerje in je zato odločitev o tem, da ga je drugotožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, mu vpisati delovno dobo od 16.1.1992 dalje, mu izplačati plačo in prejemke za ves čas za nazaj, kot če bi bil na delu, pravilna.
izredna pravna sredstva - revizija - prepozno vložena revizija
Tožnik je revizijo zoper odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije, opr. št. Sp 161/91 z dne 20.6.1991, vložil 27.6.1997, to pomeni, da je bila vložena daleč po dovoljenem roku in jo je zato že sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo po določbi prvega odstavka 389. člena ZPP. Zato tožnik ni mogel uspeti s pritožbo zoper tak sklep, neutemeljena pa je tudi njegova revizija.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja strank
Pri presoji vsebine poravnave je potrebno upoštevati pravo voljo strank. Kolikor ta ni dovolj določno izražena, velja domneva, da niso poravnane tiste terjatve, na katere stranke, ko so se poravnale, niso mogle misliti.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker gre samo za prevzem izplačevanja pravice, ki jo je upravičencu predhodno priznal vojaški nosilec socialnega zavarovanja, mora biti pri odločanju o prevzemu izplačevanja pravice, uporabljena ta odločba, saj se z njo dokazuje pravica, pravica pa je bila priznana po predpisu, kot je bilo določeno za vojaške osebe bivše JA. Zato smisel in namen revizijskega ugovora revidenta glede upoštevanja tuje odločbe ni jasen.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Pogojev za izrek pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa zakon neposredno ne predpisuje, prav tako ne pravilnik tožene stranke, je pa zato treba upoštevati splošno določbo pravilnika, da je pri odmeri disciplinskega ukrepa treba upoštevati objektivne in subjektivne okoliščine, ki delavca obremenjujejo ali razbremenjujejo. Take okoliščine, ki so odvisne od ugotovljenega dejanskega stanja, je v izpodbijani sodbi ugotavljalo tudi drugostopenjsko sodišče. Ker revizijsko sodišče ne sme preizkušati izpodbijane sodbe glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 385. člena ZPP), na kar sicer nakazuje revizija, je možen samo zaključek, da je sodišče za pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa pravno podlago imelo (materialno pravo), in zato ne more biti sprejemljiva revizijska navedba, da sodišče ni imelo za svojo odločitev podlage v izvedenem dokaznem postopku in materialnem pravu.
ZPP (1977) člen 82, 282. ZPPSL člen 137.ZOR člen 16, 154.
delovno razmerje pri delodajalcih - stečaj - odškodninska odgovornost - posredna škoda
Zoper prvotoženo stranko, pri kateri je bila tožnica v delovnem razmerju in ki je bila izbrisana iz sodnega registra zaradi likvidacije, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo na podlagi 82. člena in drugega odstavka 282. člena ZPP.
Tožnica v stečajnem postopku zoper drugo toženo stranko ni prijavila terjatev, zato je na podlagi prvega odstavka 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zaradi poteka dvomesečnega prekluzivnega roka njena pravica prenehala. Zato je bila tudi zoper to toženo stranko tožba utemeljeno zavržena.
Zoper 3., 4., 5. in 6. toženo stranko, s katerimi ni bila v pravnem razmerju, je tožnica uveljavljala tako imenovano posredno oškodovanje po splošnih načelih ZOR. Odškodninsko odgovornost v takšnem primeru morajo pravne izrecno urejati. Ker odškodninska odgovornost, ki jo zatrjuje tožnica, ni izrecno urejena, tožnica z njenimi zahtevki ni mogla uspeti.
Tisti, ki se ukvarja z dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, je krivdno odgovoren, če ni podvzel vseh predpisanih in poznanih ukrepov za preprečitev take bolezni. Če pa se ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, je objektivno odgovoren.
Obe sodišči ugotavljata kot eno od izhodišč za obstoj objektivne odgovornosti tožene stranke prisotnost mastnega in spolzkega flokulanta, ne da bi konkretno ugotovili, kje se je ta snov škodnega dne dejansko nahajala. Če se je flokulant nahajal le na preši in se mu tožnik pri povzpetju nanjo nikakor ni mogel izogniti, to tudi pomeni, da se njegovega nanosa na lestev ni dalo preprečiti. Samo v tem primeru je mogoče pritrditi zaključkom obeh nižjih sodišč, da je podana objektivna odgovornost tožene stranke v celoti.
Če pa je do škodnega dogodka prišlo zaradi prisotnosti flokulanta na tleh in lestvi - za katerega odstranjevanje je bil zadolžen prav tožnik - ne pa šele zaradi njegovega nanosa iz preše, je pri presoji objektivne odgovornosti tožene stranke potrebno izhajati iz določil 3. odstavka 177. in 192. člena ZOR.
brezposelnost - pravica do denarnega nadomestila - pogoji za pridobitev pravice - rok za uveljavite pravice
Sankcija za zamudo procesnega roka iz 31. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ob izpolnjenih pogojih iz 18. člena, je omejitev obsega pravice do denarnega nadomestila, zamuda materialnega roka iz 18. člena pa ima za posledico izgubo same pravice.
predhodni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Predhodni postopek, ki se je vodil pred organi tožene stranke, je temeljil na materialnem zakonu in na aktih tožene stranke. To pomeni, da določbe, ki so bile v predhodnem postopku sicer procesne narave, v postopku sodnega varstva izgubijo tako naravo in postanejo materialne določbe. Zato glede morebitnih kršitev postopkovnih določb predhodnega postopka ni uporabljiva določba 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ker ne gre za postopkovno kršitev sodišča, ampak morebitne kršitve predhodnega postopka ene od strank sodnega postopka. Zato take, v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ni mogoče ugotoviti.
Za presojo utemeljenosti nujnega ukrepa za začasno ureditev stanja z začasno prekinitvijo kazni zapora je pomembna ugotovitev, ali je zaradi prestajanja zapora verjetno poslabšano tožnikovo zdravstveno stanje ob nastopu kazni in sicer v tolikšni meri, da je potrebno z nujnim ukrepom odvrniti hujše škodljive posledice na njegovem zdravju.
Investitor v času od dokončnosti do pravnomočnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del s priglašenimi deli ne more začeti. Kolikor še pred pravnomočnostjo take odločbe začne s priglašenimi deli, je možen ukrep urbanističnega inšpektorja. Takšne odločbe torej glede na njeno naravo ni mogoče prisilno izvršiti, zato ob takšni dejanski in pravni podlagi ni mogoče predlagati začasne odredbe o odložitvi izvršitve dokončne odločbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zatrjevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je zato, ker je v razlogih sodbe pritožbenega sodišča navedeno, da je v pritožbeno ponovljenem zagovoru precej nelogičnosti, podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ni utemeljeno, saj opustitev presoje vsake pritožbene navedbe, ki se ne nanaša na odločilna dejstva, ne pomeni take kršitve.
revizija - dovoljenost revizije za spremenjeno tožbo - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnik bi moral oceno vrednosti spremenjene tožbe opredeliti že ob sami spremembi tožbe (drugi odstavek 186. člena ZPP). Ker tega ni storil, si ni zagotovil pravice do revizije. Prvotoženka je imela možnost, da v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena ZPP takoj na obravnavi, na kateri je prišlo do spremembe tožbe, ugovarja oziroma opozori na izostalo oceno vrednosti spremenjene tožbe, vendar tega ni storila ne takrat in tudi kasneje ne. Ker te možnosti ni izkoristila, ima ob tožnikovi opustitvi tudi njena opustitev za posledico, da v tej pravdni zadevi revizija ni dovoljena.