služenje vojaškega roka - povzročitev škode - objektivna odgovornost države - podlage za odgovornost - škoda nastala v JLA - ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo - obseg in vsebina zdravstvenega pregleda
Nočni marš po kraškem terenu z globačami in brezni, plezanje v gorski steni in opustitev pri delu naborne komisije ob ocenjevanju sposobnosti obveznikov za vojaško službo niso primerljivi s plazenjem po travnatem terenu v polni vojaški opremi. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je tveganje večje od običajnega, nevarnosti, ki so jim izpostavljeni udeleženci take aktivnosti, pa presegajo nevarnosti, s katerimi se srečuje človek pri običajnih opravilih (2. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR). Pravilna je zato ocena, da pri plazenju po travnatem teremu v polni vojaški opremi tako tveganje ni podano.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 4, 5, 6, 7, 8.ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje diverzantske skupine - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Iz opisa dejanja sledi, da je obsojenec napeljal F.Š., da je ta organiziral diverzantsko skupino za izvrševanje terorističnih akcij in širjenje propagande proti ukrepom ljudske oblasti, kar že predstavlja izvršitveno dejanje kaznivega dejanja po 8.tč. 3.čl.
ZKLD.
S trditvijo, da je izpodbijana sodba "grobi konstrukt", vložnika uveljavljata razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.odst. 420.čl. ZKP).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-2, 3-8, 3-10, 3-14, 9, 9/1. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 222, 225.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - vohunstvo - sovražna propaganda - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - prepovedan prehod čez državno mejo - ponarejanje listin
Oznaka "emigrantska" za organizacijo Slovenska armada pomeni, da so jo sestavljale osebe, ki so odšle v tujino, ne pojasni pa razlogov za to niti morebitnega delovanja proti tedanji državni ureditvi. Ker cilji iz 1.odst. 2.čl. ZKLD (spraviti v nevarnost obstoječo državno ureditev FLRJ s silo, ...) niso konkretizirani, v kazenski sodbi pa mora biti vsak zakonski znak kaznivega dejanja določno naveden in konkretiziran, opisano dejanje ni kaznivo dejanje.
Pomoč pri prepovedanih prehodih čez državno mejo sama po sebi ni bila kaznivo dejanje, če ni bila storjena z namenom iz 2.čl. ZKLD in je bila dana skrivačem ali aktivnim članom oborožene ali podobne organizacije. Zato pomoč pri ilegalnih prehodih čez državno mejo bivšim pripadnikom četniških in domobranskih enot, za katere se ne trdi, da so bili vojni zločinci ali storilci kakšnega drugega kaznivega dejanja, ni mogla biti pomoč osebam, ki so pobegnile pred oblastmi po 14.tč. 3.čl. ZKLD.
zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pripor
Vprašanje sorazmernosti oziroma primerljivosti predpisane kazni za kaznivo dejanje v zvezi s katerim se prosi za odvzem prostosti tujcu v državi, ki takšno prošnjo vlaga, in državi, ki naj tujcu vzame prostost, ni relevantno za odločitev o odvzemu prostosti oziroma odreditev pripora po določbah 525. člena ZKP.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnica zahteva sklenitev kupoprodajne pogodbe s toženo stranko. Zato bi morala ovrednotiti vrednost spornega predmeta v tožbi. K temu jo zavezuje tudi 2. odstavek 186. člena ZPP, ki posebej določa, da mora stranka v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
privatizacija stanovanj - popolnost zahteve za odkup stanovanja - predložitev pisne izjave o okoliščinah iz člena 128/2 in 148/2 SZ - vrednost točke
Zmotno je materialnopravno stališče revidentke, da je podaja pismene izjave o okoliščinah iz drugega odstavka 128. člena in drugega odstavka 148. člena SZ zakonska obveznost upravičenca do nakupa stanovanja, zaradi česar naj bi bilo brez take izjave vloženo zahtevo šteti za nepopolno vlogo. Iz zakonske dikcije navedenih členov jasno izhaja, da gre le za pravico lastnika stanovanja, da v določenih primerih odkloni sklenitev kupne pogodbe in ne za obveznost prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, da s pisno izjavo dokazuje neobstoj okoliščin, ki bi upravičevale lastnika k zavrnitvi zahteve za prodajo stanovanja.
Tožnica, ki je v pravdi dokazala, da je bila odklonitev zahteve za prodajo stanovanja neutemeljena, upravičeno zahteva sklenitev kupne pogodbe pod pogoji, ki bi jih imela, če tožena stranka z izpolnitvijo svoje zakonske obveznosti ne bi odlašala. To pa narekuje upoštevanje vrednosti točke iz 121. člena SZ, ki je veljala na 30. dan po vložitvi zahteve za prodajo stanovanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20605
URS člen 29, 36.ZKP člen 16, 148, 148/1, 148/2, 214, 227, 227/3, 227/8, 227/10, 329, 329/2, 377, 377/1, 377/2.KZ člen 221.
obdolženec - zaslišanje obdolženca - opozorila obdolžencu - predkazenski postopek - organi za notranje zadeve - pregled zaseženega predmeta - pregled osebnega avtomobila - odredba sodišča - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper premoženje - prikrivanje
Pouk oziroma opozorilo, da je priznanje kaznivega dejanja olajševalna okoliščina, v določbah, ki urejajo zaslišanje obdolženca, res ni predvideno, ni pa moč takšnega pouka šteto kot silo, grožnjo ali drugo podobno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za to, da bi se doseglo njegovo priznanje (8.odst. 227.čl. ZKP), zaradi česar sodne odločbe ne bi bilo mogoče opreti na obdolženčevo izpovedbo (10.odst. 227.čl. ZKP).
Organi za notranje zadeve so s pregledom ugotavljali in preverjali številko šasije in motorja avtomobila in druge elemente za identifikacijo vozila... V tem primeru je šlo za pregled zaseženega predmeta v skladu z določili 1. in 2.odst. 148.čl. ZKP in ne za preiskavo vozila v smislu 214.čl. ZKP. Organi za notranje zadeve so s pregledom vozila ugotavljali oziroma preverjali le tiste podatke, ki so sestavni del vsakega tehničnega pregleda vozila, to je identifikacijske dokumente in znake vozila, za takšen pregled pa ni potrebna odredba sodišča.
Vsaka zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni kršitev pravic obdolženca iz 29.čl. Ustave Republike Slovenije in 16.čl. ZKP...
Dokaze, za katere sodišče oceni, da niso pomembni za pravilno razsojo, sme sodišče zavrniti. Za razsojo so pomembni dokazi, ki so v relevantni zvezi z dejanjem, ki je predmet obtožbe in za katere obstaja verjetnost, da bodo lahko izključili ali potrdili obstoj pravnopomembnih dejstev.
Če je sodišče druge stopnje ob pritožbi odločilo drugače, kot se je glasil predlog Višjega državnega tožilstva v Ljubljani, s tem ni kršilo določb postopka, niti ni takšno ravnanje v nasprotju z načelom kotradiktornosti postopka in enakopravnnosti strank v postopku.
Za obstoj kaznivega dejanja kot elementa kaznivega dejanja prikrivanja ni potrebno, da bi bil odkrit storilec dejanja, zadostuje ugotovitev, da je bila stvar, ki je predmet kaznivega dejanja, pridobljena s kaznivim dejanjem.
Glede na to da predlog za zaslišanje Ž.M. ni v materialno-pravni vzročni zvezi s predmetom dokazovanja, okoliščina, da pritožbeno sodišče ni presodilo navedbe pritožbe o dokaznem predlogu za zaslišanje Ž.M., ne predstavlja bistvene kršitve po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP niti kršitve po 2.odst. 371.čl. ZKP.
ZOR člen 66, 66/1, 66/3, 451, 451/1. ZPP (1977) člen 2.
napake volje - navidezna darilna pogodba - razveljavitev pogodbe - pravni učinek navidezne pogodbe proti tretji pošteni osebi - sklepčnost tožbe - meje tožbenega zahtevka
Ker je tožnica sama že v tožbi zatrjevala, da je bila darilna pogodba navidezna, taka pogodba pa po določbi prvega odstavka 66. člena ZOR med pogodbenima strankama nima učinka, tožbeni zahtevek za razveljavitev navidezne, med pogodbenima strankama neučinkujoče pogodbe, ne more biti utemeljen. Tožba je bila torej nesklepčna, ker utemeljenost tožbenega zahtevka ni izhajala iz dejstev, ki so bila v njej navedena.
Iz objektivnih ugotovitev izvedenca ortopeda, ki ga sprejemata in povzemata obe nižji sodišči, izhaja, da je tožnici po poškodbi noge ostala neznatna skrajšava desne noge, ki znaša 5 do 6 mm, ki pa je funkcionalno nepomembna in pri normalni hoji ni opazna. Opaziti jo je mogoče le pri hitri hoji kot blago asimetrijo hoje. Tožnica po lastni izjavi nosi vložek, po mnenju izvedenca pa ne potrebuje povišice na peti. Za tako ugotovljeno posledico, torej le pri hitri hoji opazno blago asimetrijo hoje, objektivno ni mogoče trditi, da dosega tisto stopnjo dobro opazne in neprijetno pozornost vzbujajoče spremembe pri tožničinem zunanjem izgledu, ki je potrebna za obstoj te posebne in samostojne oblike nepremoženjske škode.
Določba 56. člena v času nastanka škode veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZTVCP), velja le v primeru, ko prometni znak ne daje prednosti nobenemu od udeležencev v prometu. Omejitev hitrosti na 40 km/h v povezavi z znakom "zožitev ceste" in znakom "prednost za vozila iz nasprotne smeri" pomeni, da mora udeleženec v prometu voziti tako, da lahko pred delom vozišča, za katerega velja prometni znak (v konkretnem primeru je bil to most), tudi ustavi. Zavarovanka tožene stranke bi zato morala voziti tako (sama je trdila, da je cesto zelo dobro poznala), da bi spustila vsa vozila, ki so vozila v nasprotno smer čez most pred njo. Če ni imela tehnične možnosti za ustavitev pri vožnji 40 km/h, to pomeni, da je vozila prehitro oz. da svoje vožnje ni prilagodila prometni situaciji.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri določanju odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sta sodišči upoštevali, da je tožnik fizični delavec in levičar, da je torej poškodovana roka, ki jo prvenstveno uporablja pri poklicnem in drugem delu. Upoštevali sta tudi obseg prikrajšanosti pri uporabi roke zaradi poškodovanega prsta ter tožnikov poklic, starost in njegovo prejšnjo rekreativno dejavnost.
ZDen člen 24, 24/1, 29, 29/2, 29/3, 60, 63, 63/3.SZ člen 125.
stranka v postopku denacionalizacije - zahteva in odločba
Najemniki stanovanj svojih pravic in pravnih koristi glede odkupa ali najema stanovanj in stanovanjskih hiš ne morejo uveljavljati v postopku denacionalizacije (1. odst. 24. ter 2. in 3. odst. 29. čl. ZDen), SZ pa daje najemniku možnost uveljavljanja nakupa in pravic najemnika na druge načine (zlasti 125. člen). Najemnik v postopku denacionalizacije ne varuje svojih pravic in pravnih koristi, zato nima položaja stranke v tem postopku (60. člen ZDen).
Določba 63. člena ZDen omogoča po pristojnem organu ugotovitev državljanstva upravičenca, če ni vpisan v evidenco o državljanstvu, organi v postopku denacionalizacije pa morajo upoštevati pravnomočno odločbo o tem.
UZITUL člen 9, 14.SZ člen 117, 117/1, 123, 147. UREDBA O IZVEDBI PRIVATIZACIJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ, PREVZETIH OD ORGANOV IN ORGANIZACIJ BIVŠE SFRJ IN JLA člen 2, 2/2, 2/3.
vojaško stanovanje - odkup stanovanja po 117. členu SZ - pridobljene pravice
Tudi po Uredbi o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA (Uradni list RS, št. 61/92, v nadaljevanju uredba), se privatizacija stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so bila državno premoženje nekdanje SFRJ, izvede v skladu z določili SZ, tj. po določbah 117. in naslednjih členov tega zakona. V 2. odstavku 2. člena te uredbe je sicer res določeno, da se stanovanja, prevzeta od JLA, ki so bila dodeljena po 6.1.1991, privatizirajo, če so bila dodeljena v skladu s predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji. Vendar pa si tožnik to določbo zmotno razlaga. Če bi bila njegova razlaga točna, do privatizacije ne bi imeli pravice vsi tisti, ki so stanovanja pridobili pred tem datumom. Da pa naj bi ta rok veljal tudi po uveljavitvi SZ, pa je v nasprotju z že navedeno določbo uredbe, da se stanovanja privatizirajo po pogojih iz SZ. Uredba v 3. odstavku 2. člena drugače od SZ določa le začetek teka roka iz 123. in 147. člena SZ.
Tožena stranka je v dopisu z dne 31.3.1993 določila širši krog upravičencev, kot ga določa SZ. Vendar pa mora sodišče to "širitev", če ni povsem jasno določena, restriktivno tolmačiti, ker pomeni omejitev lastninske pravice zavezanca. Obveznost prodaje stanovanja po privatizacijskih pogojih namreč pomeni prodajo za ceno, ki je bistveno nižja od tržne. Če tožena stranka ne uvršča tožnika v krog oseb, ki ga zajema navedeni dopis, in med njima tudi ni bila sklenjena nobena pogodba, ki bi toženo stranko zavezovala, lahko tožnik od tožene stranke uspešno zahteva odkup po privatizacijskih pogojih SZ le, če ima tožena stranka status zavezanca po SZ v povezavi z ustavnim zakonom in uredbo. Morebitnega nekorektnega obnašanja predstavnikov tožene stranke (ustne obljube) pa v tem postopku ni mogoče obravnavati.
uporaba določb Zakona o stanovanjskih razmerjih po uveljavitvi Stanovanjskega zakona - prenehanje stanovanjske pravice - najemna pogodba - odpovedni razlogi - neuporaba stanovanja ali oddaja v podnajem po uveljavitvi SZ brez soglasja lastnika - tožba na izpraznitev stanovanja
Stališče tožeče stranke, da je za odločitev v tej zadevi potrebno uporabiti določila Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR), po oceni revizijskega sodišča ni pravilno. Tožeča stranka pri tem očitno misli na določilo 2. odstavka 159. člena SZ, ki določa, da se ZSR uporablja do sklenitve najemne pogodbe. To določbo pa je potrebno razlagati v povezavi s 141. členom SZ. ZSR je mogoče uporabiti le za prehodno urejanje razmerij med lastnikom stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz uporabe stanovanja. Ne more pa se ta prehodna določba razlagati tako, da se do sklenitve najemne pogodbe podaljšuje pravni režim prejšnjega ZSR za stanovanje, ki je bilo prej v družbeni lastnini, z uveljavitvijo SZ pa je bilo olastninjeno (členi 111-116 SZ). Imetništvo stanovanjske pravice po ZSR ima posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po SZ za tiste imetnike, ki so to pravico imeli na dan uveljavitve SZ. Slednji zakon pa na novo ureja razmerja med lastniki in najemniki. Sklenitev najemne pogodbe pa je dolžnost, ki jo je SZ naložil lastnikom stanovanj. Ti lahko odklonijo sklenitev najemne pogodbe le v obsegu razlogov, ki so navedeni v 148. členu SZ; kar pomeni, le tistim neupravičenim osebam, ki na dan uveljavitve SZ niso bile imetnice stanovanjske pravice ali pa so bile to neupravičeno po določbah ZSR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS03859
ZOR člen 214, 215, 219, 371, 388, 392, 392/1. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 188, 188/1, 382, 382/2. ZTLR člen 14, 14/1, 39.
revizija - dovoljenost revizije pri naknadni objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - pravice solastnika - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - zastaranje - pretrganje zastaranja
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženka uporablja in uživa celotno nepremičnino. V tem je po presoji revizijskega sodišča bistvo prikrajšanja tožnic, saj toženkina uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožnic do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniških deležem (1. odstavek 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR). O uporabi solastnih stvari načeloma solastniki sklenejo pogodbo, če pa soglasja ne morejo doseči, se način uporabe solastnih stvari ureja v nepravdnem postopku. Dokler ta razmerja niso urejena, je potrebno na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje (tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža) in na drugi obogatitev (tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža).
Objektivno merilo višine obogatitve oz. prikrajšanja je višina najemnine enakovredne nepremičnine.
Pri objektivni kumulaciji zahtevkov gre še vedno za samostojne zahtevke, ki jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni pogoji. To velja tako za začetno, kakor tudi za naknadno kumulacijo (kot je primer v tej zadevi). V takih primerih pa je potrebno dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek (spor)