SZ člen 117, 117/1. ZSR člen 10, 18, 18/3, 18/4, 18/5, 19, 19/3.
privatizacija stanovanj - pridobitev stanovanjske pravice - status uporabnika stanovanja po odselitvi imetnika stanovanjske pravice
Za ta spor pa je pomembno, da je stanovanjsko pravico pridobil tudi tisti uporabnik stanovanja, ki je ostal v stanovanju po smrti imetnika stanovanjske pravice (18. člen ZSR) ali po tistem, ko je imetnik stanovanjske pravice trajno prenehal uporabljati stanovanje (19. člen ZSR), pa stanodajalec ni v dveh letih po smrti imetnika stanovanjske pravice oziroma po njegovem prenehanju uporabe stanovanja zahteval izselitve uporabnikov (peti odstavek 18. člena ZSR in tretji odstavek 19. člena ZSR). Okoliščina, da uporabnik ni ravnal po tretjem odstavku 18. člena ZSR, mu pravice trajno in neovirano uporabljati stanovanje ni odvzela. Prav pasivnost stanodajalca pa je s potekom dvoletnega prekluzivnega roka iz petega odstavka 18. člena ZSR povzročila, da je pravica uporabnika trajno in neovirano uporabljati stanovanje dejansko in pravno prerasla v status imetništva stanovanjske pravice. Ob izpolnjenih pogojih je tako dotakratni uporabnik stanovanja pridobil stanovanjsko pravico mimo določbe 10. člena ZSR. Zato je pravno zmotno stališče revizije, da je bila odločba stanodajalca po četrtem odstavku 18. člena ZSR konstitutivne narave.
revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek glasi na sklenitev prodajne pogodbe za garsoniero za ceno 379.730,00 SIT. Mogoče bi bilo, da bi tožnik s tem zneskom določil vrednost spornega predmeta. Ni pa to nujno. Tožnik ima možnost oceniti svoj interes tudi z drugačnim zneskom. Tako je tožnik storil in izrečno v tožbi in vseh nadaljnjih vlogah navedel kot vrednost spornega predmeta 75.000,00 SIT. Tožena stranka temu ni ugovarjala. Sodišče ni opravilo postopka po 3. odst. 40.čl. ZPP in je sprejelo vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.
ZOR člen 279, 279/1, 279/2. ZPP (1977) člen 2, 2/1.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - zamudne obresti - obrestne obresti - kapitaliziranje obresti (pripis obresti h glavnici)
Pripis zamudnih obresti glavnici, brez ustrezne podlage v tožbenem zahtevku, ni v skladu s prepovedjo obrestovanja obresti (1. in 2. odst. 279.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). V tem obsegu, kolikor je prisodilo zamudne obresti od pripisanih obresti, je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek.
služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - sprememba kulture gospodujočega zemljišča - širitev služnosti
Ni sprejemljivo apriorno stališče, da sprememba kmetijske kulture gospodujočega zemljišča - travnik v vinograd že sama ob sebi pomeni širitev služnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS03861
ZOR člen 66. ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 201. ZTLR člen 20, 20/1, 33, 61, 61/2, 64, 64/1.URS člen 33, 68, 68/1.UZS68 člen I.UZIU člen 9, 9/1.UZITUL člen 16.
napake volje - navidezna pogodba - ničnost kot predhodno vprašanje - enotno sosporništvo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tujec (državljan bivše SFRJ) - kupoprodajna pogodba, sklenjena pred osamosvojitvijo RS
Kadar se s tožbo uveljavlja zahtevek, samostojno ali skupno z zahtevkom za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, mora za ugotovitev ničnosti dejanski kupec tožiti tako prodajalca kakor tudi navideznega kupca, ker sicer ni tožena prava stranka (201. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). V vsem tem ima sodišče prav. Ne pa tudi v svojem načelnem stališču, da o tem vprašanju ni mogoče odločiti kot o predhodnem le ob udeležbi sedanjih pravdnih strank. Ko namreč zakon določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 12. člena ZPP). Zakon torej ne omejuje ugotavljanja pravice ali pravnega razmerja le na relaciji pravdnih strank in tako ne preprečuje, gledano na tu obravnavano zadevo, da bi se odločalo o pravici, ki se tiče tudi tretje osebe. Seveda pa ima takšna odločitev pravne učinke le v pravdi, v kateri je bila sprejeta (drugi odstavek 12. člena ZPP). Zato določb o enotnem sosporništvu (201. člen ZPP) ter z njimi povezanega vprašanja udeležbe vseh sospornikov v pravdi ni mogoče postavljati kot pogoj za reševanje predhodnega vprašanja.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (prvi odstavek 20. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. list SFRJ, št. 6/80 in 36/90 - ZTLR) se ne zgodi "na enkrat", z eno potezo, uno actu, marveč gre za večstopenjsko dogajanje. Dokler ni pravica definitivno pridobljena z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR), je mogoče govoriti, kot se izraža teorija, o pričakovalni pravici oziroma pravicah v posameznih fazah pridobivanja lastninske pravice (sama sklenitev posla, včasih pravno pomembna izročitev nepremičnine, zemljiškoknjižni predlog). Te "fazne" pravice, bodisi obligacijske bodisi stvarnopravne narave, pa uživajo različno močno pravno varstvo in seveda tudi upravičenja (na primer ustanovitev in pridobitev pogodbene hipoteke na "drug ustrezen način" - drugi odstavek 61. člena in prvi odstavek 64. člena ZTLR; večina prometa s stanovanji v blokih je pri nas potekala brez vpisa v zemljiško knjigo ipd.). Eno takšnih upravičenj je tudi pravica kupca, da izposluje sklepno dejanje - pridobitev lastninske pravice z vpisom prenosa le-te nase v zemljiški knjigi. V opisane pravice, pridobljene pred uveljavitvijo ustave in ustavnega zakona za njeno izvedbo pa tudi pred uveljavitvijo ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I - UZITUL, katerega 16. člen ureja le lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičnini), vsi našteti akti niso posegli, jih niso izničili in tako tudi ne onemogočili, da bi na podlagi teh pravic upravičenci pridobili lastninsko pravico, če so seveda podani pogoji za to po predpisih, ki so veljali poprej.
ZPPSL člen 125, 125/4-1.ZOR člen 1021, 1021/1, 1022, 1022/1.
nakazilo - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - subjektivni element dejanskega stanu - neobičajno plačilo - sprejem nakazila
Neobičajnost plačila je predpostavka obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti in ne objektivnega, in sicer ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - obstoj subjektivnega elementa dejanskega stanu - vračilo posojila pred zapadlostjo
Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL je odločilno, da subjektivni element izpodbijanja že obstoji ob izvršitvi izpodbojnega dejanja. Če takrat ne obstoji, izpodbojnemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
objavljanje podatkov in sporočil družbe - način objave - sklic skupščine - ničnost sklepa skupščine - uveljavljanje ničnosti - aktivna legitimacija delničarja
Člen 186 ZGD pove, v katerem glasilu je treba objaviti tiste podatke in sporočila, za katere je res uprava družbe upravičena presoditi, ali so pomembni za delničarje. Uprava družbe pa ni upravičena presojati, ali so pomembna za delničarje tista sporočila oziroma podatki, za katere zakon ali akt družbe določata dolžnost objave.
Po 2. odst. 360. člena ZGD lahko uveljavlja ničnost (tudi) vsak delničar, ne glede na število delnic.
izpodbojna pogodba - kdaj je pogodba izpodbojna - napake volje - bistvena zmota - tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe
Na trditev tožene stranke, da pogodbe o odkupu opreme ne bi sklenila, če bi vedela, da teče za lokal denacionalizacijski zahtevek, in ponovljeno v reviziji in zdaj prvič opredeljeno kot ravnanje v bistveni zmoti (61. člen ZOR), je potrebno odgovoriti, da je sicer res mogoče uveljavljati zmoto kot razlog izpodbojnosti pogodbe (111. člen ZOR). Vendar, kadar gre za sodno uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe, je potrebno to storiti s tožbo (arg. iz prvega odstavka 112. člena in 117. člena ZOR). Tožena stranka takšnega zahtevka s tožbo ni postavila. Zato nižji sodišči upravičeno nista šteli toženkinih trditev, ki so merile na izpodbojnost pogodbe zaradi zmote, kot pravno pomembnih.
ZSR v 19. členu določa, da imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, izgubi stanovanjsko pravico. Torej imetnik stanovanjske pravice to pravico izgubi tudi pred pretekom šestmesečnega roka, če stanodajalec dokaže, da se je imetnik stanovanjske pravice izselil iz stanovanja z namenom trajno prenehati uporabljati stanovanje.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS03838
ZOR člen 62, 111.ZZZDR člen 84. ZTLR člen 22, 23, 23/1.
darilna pogodba - preklic darila - napake volje - zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi - izpodbojnost darilne pogodbe - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja - pomešanje stvari
ZTLR v 1. odstavku 23. člena določa, da če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju. Ker pa je prizidek v skupni lastnini pravdnih strank, se lahko njun prispevek iz posebnega premoženja - vsak je prispeval 1/2 gradbene parcele - le vračuna v njun delež na skupnem premoženju. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da tožnica ne more zahtevati vrnitve darila ne da bi obenem zahtevala tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja po 58. in naslednjih členih ZZZDR.
razmerja med družbo in družbeniki - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - zahtevek za vračilo posojila v stečajnem postopku
Družbeniki morajo zagotavljati družbi lasten kapital in ga ohranjati. Če je družba zašla v slab ekonomski in finančni položaj, je še posebej pomembno, da dobi svež lasten kapital. Stvar družbenika je, da kot dober gospodarstvenik ustrezno ukrepa. Posojila svežega lastnega kapitala ne morejo nadomestiti.
Pravilnik o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo člen 10, 11. Pravila službe v slovenski vojski točka 227. ZOR člen 154.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - nevarna dejavnost - odgovornost države - služenje vojaškega roka - škoda nastala pri športni aktivnosti - pravila igre - izvajanje nadzora
Šteje se, da tisti, ki se udeleži športne igre privoli v morebitno škodo, ki mu utegne nastati ob tej športni aktivnosti, vendar le, če se aktivnost odvija v okviru postavljenih pravil. V tem primeru je izključena nedopustnost ravnanja in s tem odškodninska obveznost. Kadar pa je udeležba pri športni igri obvezna, ni mogoče izkjučiti nedopustnosti ravnanja zaradi privolitve oškodovanca.
Iz obrazložitve sodb sodišč prve in druge stopnje izhaja, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da bi naj bila razporeditev k igranju košarke v nasprotju z oceno njegove zdravstvene sposobnosti. Zato ni podlage za ugotovitev, da je tožena stranka s tem, ko je od tožnika zahtevala udeležbo pri športnih aktivnostih, ravnala nedopustno.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je igra košarke potekala v skladu s pravili igre. Zato je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo, da odsotnost dežurnega čete ni mogla biti v vzročni zvezi z nastankom tožnikove poškodbe. Kljub temu, da tožena stranka ni nadzirala vojakov pri igranju košarke, niso izpolnjeni pogoji za njeno odškodninsko obveznost.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - pravica ožjih družinskih članov do denarne odškodnine
Po teoriji o adekvatni vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice. V poštev pridejo samo posledice, ki niso čisto zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji šteje kot možna posledica kakšnega dogodka. Če je v danih okoliščinah posledica nekaj izrednega, tedaj taka posledica ni adekvatna in zato tudi ne pravno odločilna.
pobotanje terjatev - uveljavljanje v pobot terjatve iz pravnomočno nedokončanega pravdnega postopka
Zakon o obligacijskih razmerjih namreč določa v 336. členu, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz teh, res da skopo opredeljenih splošnih pogojev za pobot, je mogoče sklepati (v čemer sta si teorija in sodna praksa edini), da je mogoče pobotanje opraviti s terjatvijo, če je ta natančno ugotovljena. Da pa je natančno ugotovljena, nikakor ni mogoče trditi za terjatev, ki je predmet drugega pravdnega postopka, ki še ni pravnomočno končan, ko je torej terjatev še vedno sporna. Ko je tako sodišče prve stopnje ugotovilo, da zadeva P (prej P), v kateri nastopata pravdni stranki v zamenjanih položajih, še ni pravnomočno končana, je pravilno ravnalo, da pobotanja ni izvedlo.
ZOR člen 945, 945/2, 945/3. SPLOŠNI POGOJI ZA ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE člen 10, 10/1, 10/2.
osebna zavarovanja - življenjsko zavarovanje - posledice neplačane premije - razdrtje pogodbe po nastopu zavarovalnega primera - izplačilo zavarovalne vsote
Revizijsko sodišče ugotavlja, da revidentka sicer pravilno poudarja v reviziji, da predstavljajo določila splošnih pogojev materialno pravo, vendar pa v razlogih svoje revizije povzema le prvi odstavek 10. člena in ne tudi ostalih, ki skupaj urejajo celoten splet možnih položajev. Tako revizija osredotoči svoja izvajanja na zatrjevano skleniteljevo zamudo, nastalo po januarju 1993, medtem ko sodišči nižjih stopenj utemeljujeta svojo odločitev z vsemi pravno relevantnimi okoliščinami, med katerimi sta ključni dve: da toženka do nastopa zavarovalnega primera ni podala izjave, da pogodbo razdira kot ji nalaga drugi odstavek 10. člena splošnih pogojev (ki jih je sama sprejela in ki jih zato drugače kot so zapisani ne more tolmačiti na škodo zavarovanca kot šibkejše stranke) in da je tožnica zavarovalno premijo poravnala 10.11.1993, kar pomeni, da ob nastopu zavarovalnega primera ni bila v zamudi. Toženka od prejema plačila (10.11.1993) do nastopa zavarovalnega primera (25.11.1993) ni storila ničesar, pač pa je sklenila sporočiti izjavo o razdrtju zavarovalne pogodbe šele po nastopu zavarovalnega primera. Sodna praksa pa se je že izrekla, da je zavarovalna pogodba obveznostna, ki se lahko molče podaljša ali obnovi, kadar stranka v zamudi izpolni svojo obveznost po preteku odrejenega časa, druga pa to sprejme kot izpolnitev pogodbe. Ob takem stanju revizijsko sodišče ocenjuje, da sta sodišči prve in druge stopnje ugotovljene dejanske okoliščine presodili v skladu s pravno podlago (to je določbami 10. člena že citiranih splošnih pogojev in posebno določilom 945. člena zakona o obligacijskih razmerjih).
dohodnina - davek od dohodkov iz premoženja - upravni postopek - obnova postopka - odločanje o obnovi postopka
Razlog za obnovo postopka po 1. točki 249. člena ZUP je, če se izve za novo dejstvo, ki je verjetno izkazano, da je tožeča stranka kot honorar za avtorska dela fotografiranja prejela v tujini na bančni račun določen denarni znesek v tuji valuti, pa tega zneska v prejšnjem postopku ni prijavila v napovedi za odmero dohodnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS03782
ZPP (1977) člen 400, 400/1.ZOR člen 172, 172/1. ZKP (1977) člen 493, 501, 501/3.
revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o pravdnih stroških - povzročitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku
Tožbenemu zahtevku je lahko ugodeno le tedaj, kadar izhajajo pravne posledice, ki jih tožnik oblikuje v tožbenem zahtevku, iz uveljavljene tožbene podlage, ki se je v postopku tudi potrdila (kot pravno odločilno dejansko stanje). V tem primeru, kot sta to pravilno zaključili že sodišči druge in prve stopnje, med postopkom ugotovljeno dejansko stanje ni utemeljevalo postavljenega zahtevka v nobenem predpisu: ne v določbah zakona o obligacijskih razmerjih (172. člen), ne v določbah 248. člena tedaj veljavne ustave SRS v zvezi z določbami zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SRS ter o republiških upravnih organih in ne v določbah tedaj veljavnega zakona o kazenskem postopku (493. in naslednji, posebno tretji odstavek 501. člena in dr.). Iz ugotovljenih ugotovitev namreč izhaja pravno zanesljiv zaključek, da tožnik ni bil v nikakršnem razmerju s prvo toženo stranko, zaradi katerega bi lahko od nje zahteval plačilo spornega zneska, niti ni dokazal, da bi mu povzročila škodo ali da bi bil oškodovanec v odprtem kazenskem postopku.
pravila vračanja - obseg vrnitve - kdaj je mogoče prejeto obdržati - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - vračilo odškodnine, plačane po pravnomočni sodni odločbi, kasneje spremenjeni z revizijo
V obravnavnem primeru je bilo plačilo opravljeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Prikrajšanec (sedaj tožeča stranka) se s sodno odločbo ni strinjal, zaradi česar je tudi vložil izredno pravno sredstvo. Glede na tako njegovo ravnanje je povsem jasno, da niti v enem trenutku ni privolil v svoje prikrajšanje, ampak je celo ves čas zatrjeval, da njegov dolg (oziroma pretežni del) ne obstaja.
Prikrajšanec (tožeča stranka) v svoje prikrajšanje ni privolil, ni imel namena nuditi oškodovancu (tožeči stranki) kakšne koristi, prepričan je bil celo, da je izpolnitev v pretežnem delu napačna, zato je tudi vložil izredno pravno sredstvo, plačila pa tudi ni opravil v nikakršnem dvomu, ampak izključno zato, da ga ne bi prizadele neugodne posledice prisilne izterjave. Zaradi preteče izvršbe se je moral sprijazniti s svojim začasnim prikrajšanjem, saj mu neobstoja pretežnega dela dolga še ni uspelo dokazati. Za preveč plačani znesek ni imel niti prave izpolnitvene volje, saj je opravil izpolnitev izključno zaradi svojega težavnega položaja, tako da je bilo med njegovim ravnanjem in voljo neskladje, saj je plačal nekaj, česar ni hotel plačati, pa je zaradi preteče prisile moral. Zato ni mogoče zaključiti, da je prikrajšanec (tožeča stranka) izplačal toženi stranki znesek 669.767,00 neutemeljeno, saj je zaradi preteče izvršbe moral plačati. Po 216. členu ZOR pa ni mogoče zahtevati nazaj le tistih zneskov, ki so bili kot odškodnina zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti poštenemu prejemniku plačani neutemeljeno.
V primeru, da tožeča stranka obveznosti iz pravnomočne sodne odločbe ne bi prostovoljno izpolnila, bi imela tožena stranka pravico pravnomočno prisojene zneske izterjati v izvršilnem postopku. Če bi izvršilno sodišče izterjalo pravnomočno prisojeno terjatev pred odločitvijo o reviziji, s katero je dolžnik (tožeča stranka) uspel, zaradi česar se je njegova obveznost za v tej pravdni zadevi s strani tožene stranke neosporavani znesek (1. točka odgovora na tožbo)
669.767,00 SIT zmanjšala, bi imel v izvršilnem postopku dolžnik (tožeča stranka) možnost nasprotne izvršbe (59. člen zakona o izvršilnem postopku - ZIP). Pri tem pa je pomembno, da 59. člen ZIP pri nasprotni izvršbi ne predvideva prav nobenih izjem glede vrste terjatev. Ob takem pravnem položaju v izvršilnem postopku pa pri uveljavljanju povračilnega zahtevka v pravdnem postopku, položaj dolžnika (tožeče stranke) ne more biti drugačen oziroma slabši. Z drugimi besedami to pomeni, da bi lahko tožeča stranka, ne glede na določbo 216. člena ZOR, zahtevala povrnitev preveč plačanega zneska z nasprotno izvršbo (če bi bil dolg plačan v izvršilnem postopku) ali pa, kot je storila v obravnavani zadevi, s tožbo v pravdnem postopku.