plačilo stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč - prizidava obstoječega objekta - plačilo sorazmernega dela stroškov
ZSZ ne določa roka za plačilo sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ampak postavlja to plačilo kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (45/2 člen ZSZ).
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah - odmera višine odškodnine - pravična odškodnina
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti, zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah - visoka starost oškodovanca
Presoja višine denarne odškodnine, dosojene 90-letnemu oškodovancu za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti, zmanjšanja življenjske aktivnosti in za pretrpljeni strah.
negmotna škoda - denarna odškodnina - določitev višine odškodnine - telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - povrnitev bodoče škode - upoštevanje sodne prakse
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - določitev višine odškodnine - povrnitev bodoče škode
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
negmotna škoda - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - obstoj trajnejše življenjske skupnosti
Za bližnje sorodnike kot so bratje in sestre, pa je ob čustveni prizadetosti zaradi smrti enega izmed njih, še pogoj, da je med njimi obstajala trajnejša življenjska skupnost (drugi odstavek 201. člena ZOR). Tega termina sicer zakon podrobneje ne definira. Je pa okoliščina objektivne narave, tako zaradi časovnega elementa kot vsebine razmerja, zaradi katerega se ta lahko imenuje skupnost (v smislu življenjske sredine, v kateri se živi soodvisno, z ekonomskimi elementi). Tako je že pojmovno lahko življenjska skupnost le ena. V tem primeru pa je bilo ugotovljeno, da tožnik živi s svojo družino (ženo in sinom) in v drugem kraju. To, kar sta sodišči nižjih stopenj ocenili za življenjsko skupnost, pomeni le veliko čustveno navezanost med tožnikom in mlajšim sedaj pokojnim bratom in skrb starejšega brata za mlajšega. Vendar zaradi teh elementov in ostalih ugotovitev pa njunega razmerja ni mogoče pravno oceniti za trajnejšo življenjsko skupnost v smislu drugega odstavka 201. člena ZOR. Ker ugotovljeno razmerje med tožnikom in njegovim mlajšim bratom ne predstavlja trajnejše življenjske skupnosti med bratoma v smislu drugega odstavka 201. člena ZOR, tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi bratove smrti ni utemeljen.
V pravdi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti je problem njene ekonomske upravičenosti mogoče obravnavati le ob ustreznem (nasprotnem) zahtevku po 2. odst. 58. čl. ZTLR.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - pravična odškodnina - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine - povrnitev bodoče škode - individualizacija škode
Po določilu prvega odstavka 200. člena ZOR dosodi sodišče za negmotno škodo, med drugim za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine, za strah, za skaženost in podobno, pravično denarno odškodnino, če to opravičujejo okoliščine primera, kot so zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje. Pri odločanju o zahtevkih pa upošteva pomen prizadetih dobrin in namen odškodnin za povzročeno škodo ter mora paziti, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z naravo in družbenim namenom odškodnin. Odškodnina pa se prizna tudi za bodočo negmotno škodo, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bo nastajala tudi v bodočnosti (203. člen ZOR). Glede na taka določila se lahko in morajo odškodnine individualizirati, hkrati pa je potrebno pri odmerah odškodnin upoštevati tudi razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje vključno z objektivnimi danostmi, ki vladajo v določeni družbeni sredini, ki je relevantna za obravnavanje vsakega posameznega odškodninskega razmerja.
služnostna pravica - stvarna služnost - ustanovitev služnosti s pravnim poslom - priposestvovanje - širitev služnosti
Če bi bila v danem primeru služnost pravilno ustanovljena s pravnim poslom, bi morala biti pogodba sklenjena v pisni obliki, tako da bi jo bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo (52. člen ZTLR). Ker temu ni bilo tako, a sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila vendarle dogovorjena (torej je šlo za napako v obličnosti), sta na podlagi 73. člena ZOR šteli dogovor za veljaven, kolikor sta pogodbeni stranki izpolnjevali obveznosti, ki so iz njega nastale.
Če bi toženca pridobila le obligacijsko pravico na podlagi pravnega posla, bi bila upravičena le do obligacijskopravnega varstva, to je do zahtevka na izstavitev ustrezne listine, ki bi šele omogočila vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi in s tem nastanek stvarne pravice. V takem primeru stvarnopravne pravice do služnosti še ni in sodišče ne more ugotoviti njenega obstoja, kot je predlagano v 1. točki tožbenega zahtevka, ki bi ga bilo treba zavrniti, če ne bi bila služnost tudi priposestvovana. Priposestvovanje pa je po določilu 54. člena ZTLR originaren način pridobitve služnostne pravice brez vpisa v zemljiško knjigo.
Sodišči sta se morali opredeliti kaj je bil predmet darilne pogodbe z dne 28.1.1976. S pomočjo pisne pogodbe sta se na podlagi 99. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) prepričali, da je tožnica podarila sinu vse, kar je podedovala po pokojnem možu. Toda na podlagi številnih izvedenih dokazov nista mogli slediti trditvam tožene stranke, da bi mu podarila tudi delež, ki ga je imela iz naslova skupnega premoženja, saj sta se prepričali, kako je hišo z možem zgradila z ogromno truda in odpovedovanja. Zato sta morali po določilu 101. člena ZOR v dvomu razlagati nejasna določila v neodplačni pogodbi v smislu, ki je manj težak za darovalko in šteti, da tožnica sinu ni podarila premoženja, ki ga je imela na hiši in na pripadajočem zemljišču iz naslova skupno pridobljenega premoženja.
Da bi sodišči lahko ugotovili delež tega premoženja, sta po določilu 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS 15/76 oz. prečiščeno besedilo 14/89 in RS, št. 13/94 in 82/94) skrbno pretehtali tožničino delo (5. stran obrazložitve prvostopenjske sodbe) in ugotovili, da sta bila deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Toda zaradi posebnega premoženja, ki ga je podedoval pok. mož, sta kljub tožničini skrbi za moževe starše, ocenili tožničin delež na hiši in na pripadajočem zemljišču le 35 %.
ZPP (1977) člen 200, 201, 382, 382/1, 400, 400/1.ZOR člen 178.
revizija - dovoljenost revizije - sosporniki - navadno sosporništvo - povzročitev negmotne škode - odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - denarna odškodnina
Toženi stranki v tej pravdni zadevi nista enotna (201. člen ZPP) ampak le navadna (200. člen ZPP) sospornika. Zato je vsaka od njih samostojna stranka, dejanja ali opustitve ene od njih pa ne koristijo in ne škodujejo drugi. Ob dejstvu, da se z revizijo izrecno izpodbijana tretja alinea I. točke izreka drugostopne odločbe, nanaša izključno na prvotoženo stranko, in upoštevanju materialno in procesnopravnih upravičenj, ki jih imajo v postopku navadni sosporniki, revizija drugotožene stranke v tem delu ni dovoljena. Upoštevanje tistega dela revizijskih trditev, ki se nanašajo na odločitev iz tretje alinee I. točke izreka drugostopne odločbe, pri odločitvi sodišča druge stopnje, ki se glede škode, ki je nastala četrtotožniku zaradi lastnih v prometni nesreči zadobljenih poškodb, nanaša na drugotoženo stranko (četrta alinea I. točke izreka odločbe), pa tudi ni mogoče, saj je bila v tem delu odločitev sodišča prve stopnje razveljavljena, zaradi česar v tem delu postopek sploh še ni pravnomočno končan (1. odstavek 382. in 1. odstavek 400. člena ZPP). V tem delu je zato revizijsko sodišče revizijo zavrglo (392. člen ZPP).
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2, 106. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 382, 382/1, 385, 386. ZTPDR člen 17. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 182.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - razporejanje delavcev - pisni sporazum
Delavca ni dovoljeno razporediti na delovno mesto, ki v času razporeditve ni bilo sistemizirano v aktu delodajalca.
Razporeditev na drugo delovno mesto učinkuje šele z dokončnostjo sklepa o razporeditvi. Sodišče je zato pristojno, da s sodbo ugotovi, kdaj je postal sklep o razporeditvi pravnomočen in/ali dokončen in s katerim dnem je delavca dovoljeno razporediti na drugo delovno mesto.
Napak v volji pri sklenitvi pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja delavec v reviziji več ne more uveljavljati.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Tožnik ni bil na razpolago v skladu z določbo 293. člena zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 7/85), po katerem je glede takratnih vojaških oseb edino možno opredeljevati pojem na razpolago, prav tako pa do 28.7.1991 tudi ni nobenega razloga, na podlagi katerega tožniku ne bi bilo treba opravljati vojaške službe, da bi lahko ugotavljali morebitno dejansko razpolago. Tožnik bi sicer teoretično lahko bil dejansko na razpolago, če bi na primer zahtevek za priznanje pravice do pokojnine vložil pred 18.7.1991, nato pa bi v vojašnico hodil samo zaradi zadev pomembnih za pokojnino ali v zvezi z razdolževanjem. V njegovem primeru pa je vsaj do 28.7.1991, to je do vložitve zahteve za upokojitev, aktivno opravljal vojaško službo, saj za kaj drugega ni bilo niti dejanske niti pravne podlage, zato tudi ne izpolnjuje pogojev (statusa) zahtevanih v odloku.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - grožnja
Sama predočitev disciplinskega postopka in suspenza, ki bi naj bil uveden, če tožnice ne bi podpisale odpovedi delovnega razmerja, ni nedopustna. Taka grožnja bi bila nedopustna, če za disciplinski postopek ne bi bilo zakonite podlage.
Po določbi prvega odstavka 2. člena zakona o zaposlovanju tujcev (ZZT - Uradni list RS, št. 33/92) tujec praviloma lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v Republiki Sloveniji na podlagi delovnega dovoljenja. Po določbi 16. člena ZZT preneha tujcu delovno razmerje pri delodajalcu, če s pretekom časa, za katerega je bilo izdano, preneha delovno dovoljenje. Na to določbo je sodišče v izpodbijani sodbi oprlo svojo odločitev.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Kljub temu, da gre v bistvu za denarno terjatev, zahtevek ni postavljen tako, da bi bilo mogoče ugotoviti, na kakšen znesek se nanaša, in ker vrednost spora tudi ni označena, revizijsko sodišče zaključuje, da revizija glede na določbe drugega odstavka 382. člena ZPP ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče na podlagi določbe 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - odločbe sodišča druge stopnje - materialno pravo - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je presodilo, da so v ravnanju tožnika, opisanem v dispozitivu disciplinske odločbe tožene stranke, izraženi vsi znaki hujše disciplinske kršitve "zloraba pravice do bolezenskega dopusta". To zmotno pravno presojo je sodišče sprejelo kljub dejanski ugotovitvi, da vožnja pri tožniku ni povzročila bistvene spremembe (poslabšanja) njegovega zdravstvenega stanja in ni podaljšala, zavrla ali kako drugače spremenila teka diagnostičnega postopka in zdravljenja. Na podlagi dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je inštančno sodišče, ki je sprejelo vse dejanske ugotovitve prve stopnje, napravilo drugačen pravni zaključek. Ker sodi takšno pravno sklepanje v področje uporabe materialnega prava, ni utemeljen revizijski očitek, da je ostalo dejansko stanje v postopku pred nižjima sodiščema nepopolno ugotovljeno.