pravica do družinske pokojnine - popolna nezmožnost za delo - pogoj za pridobitev družinske pokojnine - ugotovitev obstoja nezmožnosti za delo - razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - pravna ugotovitev
Razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti je pravna ugotovitev, na katero je sodišče v smislu 1. odstavka 12. člena ZPP v mejah njene pravnomočnosti sicer vezano, ni pa vezano na ugotovitev tujega nosilca zavarovanja, glede tožničine popolne nezmožnosti za delo kot dejanske ugotovitve. Vprašanje tožničine popolne nezmožnosti za delo je s citirano odločbo rešeno le kot identično, ne pa predhodno vprašanje, zato omenjena pravnomočna odločba v tem delu ni ovira, da tožena stranka ne bi sama, po predpisanem postopku, ugotovila zatrjevano odločilno dejstvo.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 43, 43-3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odpoved delovnega razmerja s konkludentnim dejanjem
V obravnavani zadevi je pomembna ugotovitev obeh sodišč, da je tožena stranka 21.3.1995 odpovedala tožniku delovno razmerje s konkludentnim dejanjem (vpisom v delovno knjižico). Takšno dejanje pa nima pravnega učinka, zato ga ne more konvalidirati kasnejši sklep o prenehanju delovnega razmerja.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - subjektivni element dejanskega stanu - izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen - odstop terjatve - rok po členu 125/4-2 ZPPSL
Izpolnitev na način, ki ni običajen, je predpostavka za obstoj domneve iz 1. točke 4. odst. 125. člena ZPPSL za vsa takšna pravna dejanja, ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečaja jih je dolžnik storil. Trimesečni rok iz 2. točke 4. odst. 125. člena ZPPSL pa je relevanten za ugotovitev obstoja domneve takrat, kadar je dolžnik izpolnil svojo obveznost tako, kot se glasi (ne na neobičajen način).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS03795
ZOR člen 73, 454. ZTLR člen 28, 28/2.
prodaja - sklenitev pogodbe - soglasje volj - kdaj je pogodba sklenjena - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da ob sklenitvi pogodbe med prodajalko nepremičnin in toženo stranko v letu 1979 ni bilo soglasja volj za sklenitev prodaje za parcelo št. 1303, in je ta nepremičnina v pogodbi pomotoma navedena. Ker ni bilo soglasja volj, tudi lastninska pravica ni prešla s prodajalke na kupca. Pri sklepanju pogodbe med prodajalko in tožnikoma v letu 1981 pa je nastala podlaga za prehod lastninske pravice med njimi, saj so se pogodbene stranke dogovorile o vseh bistvenih sestavinah prodajne pogodbe (454. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR), nepremičnina pa je bila tudi izročena v uporabo in užitek, kupnina je bila plačana. To pa pomeni, da je bila pogodba že tudi realizirana in sta sodišči ob takih ugotovitvah pravilno uporabili določilo 73.
člena ZOR. Ob ugotovitvah, da sta bila tožnika dobroverna in zakonita posestnika parcele št. 1303, je pravilna tudi presoja, da sta tožnika sporno nepremičnino priposestvovala, skladno z določilom 2. odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene zavarovalne vsote
Pri neobveznem, pogodbenem zavarovanju sklenitelj zavarovanja po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem delno ali v celoti zavaruje pred oškodninskimi zahtevki oškodovanca;
zavarovalnica pa mora (če nastane zavarovalni primer), plačati odškodnino neposredno škodovancu, ki to zahteva. Povrniti mu mora škodo, ki jo je pretrpel zaradi dogodka, toda največ do zneska, za katerega je zavarovalnica obvezana po zavarovalni pogodbi (897., 919. in 941. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ št. 29/78 do 57/89). Ker pri zavarovanju odgovornosti prevladuje interes sklenitelja zavarovanja, to je v danem primeru podjetja, ki je odškodninsko odgovorno, in ne interes oškodovanca, je zavarovalna vsota pogodbeno določena in omejujejo obveznost zavarovalnice ne glede na obseg škode, ki jo je dolžan povrniti oškodovancu sklenitelj zavarovanja.
Subjektivno mnenje obdolženca o nepristranosti sodnika, ne da bi obdolženec v zvezi s tem navedel razloge, ki bi objektivno vzbujali dvom o njegovi nepristranosti, seveda ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
kmetijska zemljišča - vrste kmetijskih zemljišč - katastrske kulture - določanje kulture zemljišč - - zemljiški kataster - zakup
Točne so trditve revizije, da je kmetijsko zemljišče tudi tisto "nerodovitno" zemljišče, ki ga je mogoče usposobiti za kmetijsko proizvodnjo (2. člen ZKZ). Po ugotovitvah obeh sodišč pa v obravnavanem primeru ne gre za tovrstvo nerodovitno nepremičnino. Pravilna je nadaljnja trditev revizije, da velja za vsa kmetijska zemljišča enak pravni režim. Ker ne gre za tovrstno zemljišče, zanj ne velja, da je potrebno ponudbo za prodajo objaviti na oglasni deski. Če je prodajalec tako ravnal in če je celo upravni organ štel to za potrebno, vendar to še ne pomeni, da gre v resnici za kmetijsko zemljišče. V 2. odstavku 3. člena ZKZ je namreč določeno, da za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno. V istem členu, le v prvem odstavku, so tudi primeroma naštete tako obdelovalne kakor tudi neobdelovalne kmetijske površine. Odprtega kopa ni mogoče uvrstiti med nobene izmed njih.
zahteva za varstvo zakonitosti - pooblaščenci - zastopanje družbe
Upravičenje vodje območne enote zavarovalnice neomejeno zastopati območno enoto v okviru njene dejavnosti, vključuje tudi upravičenje opravljati po pooblaščencu procesna dejanja v sporih, izvirajočih iz dejavnosti območne enote.
privatizacija stanovanj - upoštevanje okoliščin glede pravice do odkupa v času uveljavitve SZ - prenehanje stanovanjske pravice - zamenjava stanovanj
Na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo prvega odstavka 117. člena SZ, ki določa, da morajo lastniki prodati stanovanje na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve tega zakona imel... To določilo je sodna praksa strogo upoštevala v vseh primerih, v katerih je odločala, zato je tudi v danem primeru bistveno imetništvo stanovanjske pravice na določenem stanovanju na dan vložitve zahteve in odkupa stanovanja in na dan uveljavitve SZ dne 19.10.1991.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - delna krivda oškodovanca - delovna nezgoda (nesreča pri delu)
Ob vseh ugotovitvah, ki so bile pomembne za presojo objektivne odgovornosti prve toženke in tožničinega krivdnega prispevka k nezgodi, je vendar tehtnega pomena ta, da je tožnica posegla v še vrtečo se centrifugo v njeno ohišje od spodaj, to je na nepredvidenem pa tudi težje dostopnem mestu ter s premišljenim gibom. Pravno pravilna presoja takoimenovanih odločilnih okoliščin pripelje po presoji revizijskega sodišča do drugačne od v reviziji pobijane odločitve o razmerju odgovornosti, ki je v skladu z določilom tretjega odstavka 177. člena ZOR v razmerju 70:30 na škodo tožnice. Pri tem poudarja, da kadar je sicer podana objektivna odgovornost za škodo, nastalo zaradi delovanja nevarne stvari, je lahko soodgovornost samega oškodovanca večja od imetnika nevarne stvari, če je ta zaščitena pred vsemi nezavednimi posegi tretjih, do škode pa pride zaradi zavestnega posega delavca to je oškodovanca v delujoči stroj na neobičajen, nepredvidljiv in težje dostopen način.
SZ člen 58, 117, 117/1. ZPP (1977) člen 297, 297/3, 374.UZITUL člen 9.
vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - privatizacija stanovanj - odlonitev sklenitve prodajne pogodbe - tožba na izpraznitev - dodelitev prejšnjega ali drugega primernega stanovanja - zakup - prepoved reformatio in peius
Ker je toženec svojo pravico do vselitve v garsonjero med postopkom uveljavljal v obliki materialnopravnega ugovora proti samemu izpraznitvenemu tožbenemu zahtevku, bi morali obe nižji sodišči ta ugovor pri odločanju o tem tožbenem zahtevku oceniti in upoštevati (tretji odstavek 297. člena ZPP). Ob pravilnih ugotovitvah obeh nižjih sodišč, da odločba Komande garnizije L. z dne 21.8.1991 ni predstavljala veljavnega pravnega naslova za toženčevo preselitev v enoinpolsobno stanovanje, ista odločba ne more imeti za posledico toženčeve obveznosti, da se iz tega stanovanja izseli na cesto. Prav ta odločba je bila namreč razlog za toženčevo izselitev iz garsonjere. Prenehanje uporabe garsonjere zato ne more imeti za posledico prenehanja zakupnega razmerja. Tudi v taki pravni situaciji, je potrebno vzpostaviti prejšnje stanje, torej tako, kot bi bilo, če odločba sploh ne bi bila izdana. Toženec se res mora izseliti iz večjega stanovanja, vendar je njegova dolžnost pogojena z istočasno obveznostjo tožeče stranke, da mu omogoči vselitev v prejšnje manjše ali temu enakovredno stanovanje s statusom, kot ga je na manjšem stanovanju imel.
Procesna kršitev o odločitvi v škodo edinega pritožnika bi bila podana, če bi sodišče druge stopnje (v času prvega pritožbenega odločanja) v nasprotju z določbo 374. člena ZPP (prvo) sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v škodo stranke, ki se je edina pritožila. V prvem pritožbenem odločanju pa ni prišlo do spremembe izpodbijane sodbe, temveč do njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri taki odločitvi ni bilo o ničemer pravnomočno odločeno, kot zmotno uveljavlja revizija, saj je bila sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavljena. Prepoved reformatio in peius iz 374. člena ZPP lahko torej krši le pritožbeno sodišče, kadar izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni v škodo edinega pritožnika.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače - splošne družbene razmere v času podržavljenja
Za presojo okoliščin iz 5. člena ZDen o grožnji, sili ali zvijači državnega organa oziroma predstavnika oblasti, zaradi katerih je prišlo do sklenitve pravnega posla, ne zadostuje navajanje splošnih družbenih razmer v času podržavljanja, temveč je potrebno tudi zatrjevati in dokazati obstoj konkretnih okoliščin, zaradi katerih je prišlo do sklenitve pravnega posla, torej groženj, sile ali zvijače, naperjenih proti določeni fizični osebi v konkretni situaciji. Ne zadostuje torej obstoj objektivnih okoliščin, podane morajo biti tudi konkretne subjektivne okoliščine.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - primarni in sekundardni strah - določitev višine odškodnine
ZOR v prvem odstavku 200. člena govori le o strahu, v sodni praksi in teoriji pa se uporabljata pojma primarni in sekundarni strah.
Revizija zmotno uveljavlja, da je mogoče govoriti o primarnem strahu le takrat, kadar je izkazan strah tik pred samim škodnim dogodkom, kasneje pa ne, zaradi česar naj bi bila zmotna opredelitev, da je tožnica trpela en teden primarnega strahu. Strah v ožjem smislu ali primarni strah je intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi in traja nekaj ur, izjemoma pa tudi nekaj dni. Strah v širšem smislu ali sekundarni strah pa je tako razpoloženje, ki se kaže v zaskrbljenosti ali bojazni in kot tako občutenje lahko traja več mesecev. Že glede na samo citirano zakonsko določbo je zato pravilno opozorilo sodišča druge stopnje, da je strah enotna oblika škode, da so torej pomembne dejanske ugotovitve o intenzivnosti in trajanju strahu. Glede na sodno prakso pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje o en teden trajajočem primarnem strahu, ki je povzeta iz pismenega izvedeniškega mnenja.
Pri pogodbenem materialnem pravu pa na njegovo pravilno uporabo ni mogoče paziti po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno. Vsebina posameznih materialnopravnih pogodbenih določb, ki v zapisu pogodbe ni vedno popolno in jasno navedena, je lahko že ob samem sklepanju pogodbe ali tudi kasneje dopolnjena. Ker je zaradi avtonomije pogodbene volje strank vsebina pogodbe lahko od pogodbe do pogodbe različna, različna pa je lahko tudi pri istem pogodbenem razmerju zaradi eventualnih istočasnih ali kasnejših dopolnitev, mora stranka izrecno pojasniti take pogodbene določbe in se nanje sklicevati, če želi doseči določeno razlago pogodbenega materialnega prava in tako njegovo uporabo v sodnem postopku. Stranka mora biti torej aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega materialnega prava.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS03801
ZTLR člen 20. ZPPSL 1989 člen 129, 129/1, 130, 130/1. ZGD člen 2, 3.ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3.ZDen člen 78, 78/2. ZPP (1977) člen 201.
pridobitev lastninske pravice - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - pravne posledice prodaje stečajnega dolžnika - delitev dediščine - skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - enotno sosporništvo
Tožeča stranka navaja, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, toda to ne drži. V prodajni pogodbi z dne 17.7.1992 in v sklepu Temeljnega sodišča v N. G., enote v N. G., opr. št. St ../90 je zapisano, da je tožeča stranka kupila O. g. p. p.o. - v stečaju kot pravno osebo in ne le posameznih premičnih in nepremičnih stvari ter pravic. Nakup je v skladu z določili 129. in 130. člena tedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. SFRJ, št. 84/89), ki urejajo prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ustavitev stečajnega postopka in nadaljevanje zoper stečajno maso, ki jo zastopa stečajni upravitelj. S prodajo podjetja kot stečajnega dolžnika le-to še naprej obstaja.
Po določilu drugega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 do 44/97) pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, po določilu 145. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) pa dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, s katerim sodišče določi njihove deleže. Ker do pravnomočnosti izpodbijane sodbe še ni bil izdan sklep o dedovanju, je torej obstojala skupnost dedičev in sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli, da gre med njimi za nujno in enotno sosporništvo po določilu 201. člena ZPP.
varstvo lastninske pravice - zahteva za vračilo nepremičnine - lastninska tožba (rei vindicatio) - nedobroverna posest nepremičnine - izpraznitev nepremičnine - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine
Ker sta tožnika lastnika hiše, ki jo toženec zaseda brez njunega dovoljenja, utemeljeno zahtevata od njega izpraznitev in vrnitev hiše. Tak njun zahtevek temelji na določilu 37. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Z uporabo hiše je toženec kršil pravico tožnikov do uporabe lastne nepremičnine, zaradi česar je imel sam koristi, tožnika pa sta utrpela prikrajšanje.
Zahtevek tožnikov do povračila (plodov, koristi) ima podlago tako v določilu 39. člena ZTLR kot v 214. in 219. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - odločba sodišča združenega dela kot izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - nadomestilo osebnega dohodka pri vrnitvi delavca na delo - določenost zahtevka
Odločba sodišča združenega dela s katero je odločeno o obveznosti plačila za neizplačani osebni dohodek opisno ne pa z zneskom, je izvršilni naslov.
motenje posesti - zahteva za varstvo zakonitost - obveznost kaj storiti ali dopustiti - sklep o opustitvi nadaljnjih motilnih dejanj kot izvršilni naslov
Sklep o motenju posesti je v izreku, s katerim se dolžniku nalaga, da se v bodoče izogiba takim in podobnim motitvenim dejanjem, izvršljiv in zato predstavlja izvršilni naslov.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa) po 25.6.1991 - preselitev v enakovredno stanovanje - stanovanjska pravica - obseg stanovanjske zaščite
Spričo pridobljene stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju, ki je toženka ni izgubila na v zakonu predpisan način (res ga je sicer toženka nehala uporabljati, vendar ga je izročila v uporabo pravnemu predniku tožeče stranke), je zato upravičena bodisi, da se preseli nazaj vanj bodisi, da dobi na voljo drugo (prejšnjemu) enakovredno stanovanje. Le tako je toženki zagotovljen pravovarstveni zahtevek, ki izvira iz pridobljene stanovanjske pravice, po naši prejšnji ustavni ureditvi celo povzdignjene v ustavno zagotovljeno človekovo oziroma občanovo pravico (206. člen ustave socialistične Republike Slovenije, Ur. list SRS, št. 6/74). Pri tej pravici ni šlo za premoženjsko pravico (1. člen ZSR), zaradi česar ni mogoče uporabiti v zvezi z njenim zagotavljanjem in varstvom neposredno obligacijskopravnih predpisov, po katerih, če vzpostavitev prejšnjega stanja z vrnitvijo stvari zaradi dejanskih ali pravnih razlogov ni možna, gre upravičencu ustrezno denarno nadomestilo. Pri stanovanjski pravici kot nepremoženjski je namreč drugače. Če vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred preselitvijo imetnika stanovanjske pravice brez veljavnega pravnega naslova iz kakršnegakoli upoštevnega razloga ni mogoča, ima takšen imetnik pravico do drugega ustreznega stanovanja. To seveda tudi prinese dolžnost izprazniti sedanje stanovanje, ko mu je ponujeno drugo (prejšnjemu) ustrezno stanovanje (če se želi ali ne vseliti vanj, je to pač njegova stvar).