negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - bodoča škoda
Presoja višina denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
SZ člen 5, 5/1, 5/2, 54, 54/2, 117, 117/1, 128, 128/2, 129, 129/1, 129/2. ZSR člen 60, 60/1, 60/2.
privatizacija stanovanj - primerno stanovanje - izjeme od obveznosti lastnika prodati stanovanje - stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni za celovito prenovo - odkup nadomestnega stanovanja - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ
Ko mora lastnik ponuditi v odkup prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice drugo stanovanje po drugem odstavku 129. člena SZ, se primernost slednjega ravna po 5. členu SZ in torej ne gre za primernost, ki bi ustrezala stanovanju, ki ga zaseda bivši imetnik stanovanjske pravice.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - delna oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - zavarovanje pred odgovornostjo - uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode neposredno od zavarovalnice (direktna tožba)
Tožena stranka, ki odgovarja za zavarovanko, ki je vozila avtomobil po sredi makadamske ceste in ji je nasproti pripeljal prav tako po sredi kolesar, pri čemer ni bilo ugotovljeno, da bi katerikoli izmed njiju reagiral, ko sta se zagledala, je na 30% odmerjeni kolesarjev - tožnikov prispevek k škodi odsev pravilne uporabe tretjega odstavka 177. člena ZOR.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika
Odklonitev podpisa pogodbe o zaposlitvi pomeni, da delovno razmerje ni bilo sklenjeno v skladu z zakonom, ker med strankama ni prišlo do veljavnega dogovora o pravicah, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje (določba 11. člena ZDR) in ker je pogodba sestavni del postopka sklenitve delovnega razmerja (prvi odstavek 11. člena ZTPDR). Iz določbe drugega odstavka 88. člena ZTPDR pa izhaja, da mora biti pogodba o zaposlitvi pisna.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - določitev višine preživnine - preživninske možnosti staršev
Pri določanju preživnine je bila upoštevana tudi možnost, da bi si tožnica popravila premoženjski položaj s prodajo nepremičnine. Tak enkratni dohodek na račun substance tožničinega premoženja pa ne more vplivati na toženčevo obveznost, da sodeluje pri preživljanju otrok.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice po 117/1 SZ - pravica imetnika stanovanjske pravice do odkupa, če je ne izkoristi ožji družinski član, na katerega je bila prenešena - nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja
Po 118. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju SZ) s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe kupec prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, če ni v tem zakonu drugače določeno. Med pravicami, ki so posebej urejene v SZ, je tudi pravica lastnika zahtevati izselitev nezakonito vseljenih oseb iz svojega stanovanja.
SZ ne vsebuje prepovedi odkupa stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice, če pravice do odkupa ne izkoristi oseba, ki ji je bila privolitev dana.
ZPP (1977) člen 12, 12/1. ZPDS člen 2, 2/3, 22, 23.ZPSPP člen 2, 2/4.
predhodno vprašanje
Sodišči prve in druge stopnje sta ključno vprašanje, ali je prostor, v katerem je tožnik v času sklenitve sporne prodajne pogodbe opravljal poslovno dejavnost, poslovni prostor v smislu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (in s tem tudi v smislu 22. in 23. člena Zakona o pravicah na delih stavb, s katerimi je tožnik utemeljeval svoj tožbeni zahtevek) - pravilno opredelili kot predhodno vprašanje v smislu 1. odstavka 12. člena ZPP. Ko sta ugotovili, da je bilo to predhodno vprašanje rešeno v predpisanem postopku (ne le na prvi in drugi upravni stopnji, temveč tudi v upravnem sporu), sta ravnali v skladu z zakonom, ko sta upoštevali dokončno odločitev v predpisanem upravnem postopku: da prostor v sporni stanovanjski hiši, ki ga je tožnik uporabljal za svojo poslovno dejavnost v času sklenitve sporne prodajne pogodbe, ni poslovni prostor v smislu obeh navedenih materialnih zakonov.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz člena 354/2-13 ZPP
Vednost, ki jo ima stranka o škodnem dogodku v pravdi (ta je podlaga njenih navedb), se ne opira zgolj na tisto, kar je ta stranka vedela o okoliščinah, ki so (ali bi lahko bile) tako ali drugače povezane s škodnim dogodkom, še preden je do škodnega dogodka prišlo. Zato prve zatrjevane protislovnosti ni. Pri drugem očitanem protislovju pa gre na eni strani za navedbo o obstoju dejstva (ali je prva tožena stranka opravljala kakršen koli nadzor na spornem odseku regionalne ceste), na drugi strani pa za ugotovitev dejstva (da je prva tožena stranka opravljala nadzor v določenem obsegu). To pa ni nasprotje iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP vezano poleg strank tudi vrhovno sodišče, izhaja, da toženka ni ustrezno varovala in nadzorovala svojega psa. Pes ni bil privezan ali drugače zavarovan, temveč je prosto tekal na okrog in preprečeval vsak dostop do hiše. Očitno je bil pes nevaren, ker je ugriznil bližnjo sosedo, ki je normalno prišla k hiši in se ni nekontrolirano gibala po dvorišču. Zato opozorilna tabla sredi dvorišča, ki ne prepoveduje dostopa do hiše, hkrati pa ni omogočen drugačen stik z osebami v hiši, tožene stranka ne more keskulpirati (192. in 205. člen ZOR v zvezi s paragrafom 1320 Občnega državljanskega zakonika). Še več, popolna opustitev nadzora nad psom pomeni hudo malomarnost drugotoženke, kakor je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo drugotoženkino zahtevo za zmanjšanje odškodnine po določilu 191.
člena ZOR. Kljub temu, da naš pravni red načeloma zahteva kritje celotne škode, vendarle določa primere, ko je mogoče položaj osebe, ki je odgovorna za škodo, olajšati, predvsem iz razlogov socialnega položaja te osebe, ki bi lahko zašla v pomanjkanje. Toda takšna možnost je podana samo v primeru, ko gre za zelo nizko stopnjo krivde, v danem primeru pa je bila drugotoženka hudo malomarna, ker sploh ni nadzorovala in obvladovala svojega psa.
Tudi škodo, ki jo je tožnica trpela, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ocenili. Znesek 250.000,00 tolarjev za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem nikakor ni pretiran, saj je tožnica trpela bolečine različne intenzivnosti skoraj 50 dni. V tem času 14 dni sploh ni mogla stopiti na nogo, redno je morala hoditi v ambulanto na prevezovanje rane, ki se je gnojila, in do konca zdravljenja, torej od 2.5.1993 do 8.7.1993 ni mogla kuhati, gospodinjiti in obdelovati vrta. Tudi odškodnina za strah v znesku 50.000,00 tolarjev je pravična, saj se je tožnica močno ustrašila, ko jo je napadel in ugriznil pes, njena zaskrbljenost za zdravje pa je bila zaradi poteka zdravljenja utemeljena. Višino premoženjske škode sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili na podlagi potrdil, zato revizijskih navedb, češ da ni dokumentirana, ni mogoče upoštevati, ker posegajo v ugotovljeno dejansko stanje, kar po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP v reviziji ni več dovoljeno.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - sokrivda oškodovanca
To, da je bila s kazensko sodbo ugotovljena krivda zavarovanca tožene stranke, za njegovo odškodninsko odgovornost ni bistveno, ker za škodo odgovarja po načelu vzročnosti brez krivde. Je pa to dejstvo pomembno pri ugotavljanju okoliščin nesreče, brez česar ni mogoče odločiti o zatrjevani tožnikovi sokrivdi.
ZOR člen 403, 404, 405, 406, 407, 408.SZ člen 111, 117, 125, 129.
privatizacija stanovanj - razlogi in zavezanec za dodelitev drugega primernega stanovanja - alternativne obveznosti
Alternativne obveznosti so urejene v Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v členih 403 do 408. Iz navedenih določb izhaja, da gre za obveznost, ki ima dva ali več predmetov. Če izbire ni, ne gre za alternativno obveznost. Kakšne vrste je postavljeni zahtevek tožeče stranke, je materialnopravno vprašanje in ne procesnopravno, kot trdi tožeča stranka.
Prodaja drugega primernega stanovanja po privatizacijskih pogojih SZ je vezana na obveznost tistega, ki mora prodati določeno stanovanje, pa tega zaradi v zakonu določenih razlogov ne more storiti.
vročanje pisanj in pregledovanje spisov - preiskava - pooblaščenec
Po določbi 2. odstavka 180. člena ZKP je sicer treba sklep o ustavitvi preiskave poslati oškodovancu, vendar je treba to določbo razlagati v povezavi z določbo 3. odstavka 121. člena ZKP, namreč, da je treba v primeru, ko ima oškodovanec pooblaščenca, vročati pisanja pooblaščencu.
pogodba o izročitvi nepremičnine - oblika pogodbe - sestavitev listine - nečitljiv podpis zaradi telesne hibe - ročni znak (ročno znamenje) - overitev ročnega znaka ali podpisa kot potrditev njune pristnosti
Pisna oblika pomeni, da je pogodba zapisana in podpisana. Sodna praksa tolerira tudi nečitljiv podpis, če je le mogoče ugotoviti, kdo ga je napravil oz. čigav je, kakor tudi psevdonim oz. drug zgolj za določeno osebo znan način "podpisovanja". Namen podpisa je namreč le identifikacija podpisnika. Overitev podpisa za veljavnost pogodbe ni predpisana. Overitev je v 2. odstavku 72. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) določena za primer, ko pogodbenik ne zna pisati. Tak pogodbenik na listini napravi ročni znak, ki ga overita dve priči ali sodišče oz. drug organ.
Z overitvijo se potrjuje le pristnost podpisa, to pa pomeni istovetnost osebe, ki je listino podpisala oz. nanjo dala svoj ročni znak (1. odstavek 1. člena).
ZOR člen 813, 814, 815, 816, 817, 818, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 826. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4.
posredovanje - sprejem izpolnitve s strani posrednika - kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - ara - sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Gre za materialnopravno predpostavko za izdajo sodbe zaradi izostanka.
Posrednik pridobi pravico do plačila s sklenitvijo pogodbe, za katero je posredoval (813. člen), če ni drugače dogovorjeno.
Za posredniško pogodbo je značilno tudi to, da posrednik nima pravice sprejemati kupnine oz. sprejemati za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Pravico do tega ima le, če ima za to posebno pismeno pooblastilo. Še manj ima posrednik pravico v svojstvu posrednika sklepati "sporazum" ali "predpogodbo" v lastnem imenu (s samim seboj). Če pa že to vendarle stori, nima pravice do povračila stroškov "za posredovanje in izdelavo pogodb".
povzročitev škode - podlage za odgovornost - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - negmotna škoda - denarna odškodnina
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta ugotovili, da je toženec kriv, ker ni dokazal, da ni napadel in telesno poškodoval tožnice (prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), sta v skladu z določilom 205. člena ZOR pravilno upoštevali določila o deljeni odgovornosti. Ker sta ugotovili, da je tožnica za napad tudi sama kriva, saj je verbalno napadala toženca, ga izzivala in ga tako zrevoltirala, da je presegel dovoljeno mero in jo fizično napadel, sta po določilu prvega odstavka 192. člena ZOR tudi pravilno ocenili tožničin prispevek za nastalo škodo na 40 odstotkov.
varstvo lastninske pravice - vrnitev individualno določene stvari - lastninska tožba (rei vindicatio) - dejanska oblast nad stvarjo
Odločilnega pomena v tej pravdni zadevi je, da je tožnik glede na trditveno podlago svojega tožbenega zahtevka (actio rei vindicatio) moral dokazati, da so stvari, katerih vrnitev zahteva, samo in izključno njegova last in da jih je odpeljala ravno toženka in da jih ima v posesti (37. člen Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR). Tožeča stranka je namreč zahtevala vrnitev individualno določenih stvari. Sodišče prve stopnje je po obširno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da nobena od vtoževanih stvari ni izključna last tožnika: bodisi so last toženke bodisi so skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske skupnosti obeh pravdnih strank. Že ta ugotovitev bi zadoščala za zavrnitev tožbenega zahtevka, kakršnega je postavila tožeča stranka.