nastanek obveznosti - podlaga - dopustna podlaga - denarne obveznosti - valuta obveznosti - terjatev v tuji valuti - denarna enota RS
Plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji je tolar (2. čl. Zakona o denarni enoti Republike Slovenije). Posli, ki se glasijo na denar in so sklenjeni v Republiki Sloveniji med podjetji, bankami, drugimi domačimi pravnimi osebami in občani ter med občani in tujimi osebami, se izkazujejo in izvršujejo v tolarjih, če zakon ne določa drugače (71. čl. Zakona o banki Slovenije). Te določbe veljajo tudi za zatrjevano terjatev tožnika nasproti tožencema. Zato zahtevek v tuji valuti ni mogoč in je pravilno zavrnjen.
ZOR člen 165, 165/4, 160, 160/3, 166, 200, 201/3, 414, 414/1. ODZ paragraf 1320.
negmotna škoda - denarna odškodnina - strah - krivdna odgovornost - povzročitev škode - ugriz psa - odgovornost za drugega - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči mladoletni otrok - odgovornost mladoletnika - opustitev nadzora nad psom nevarne pasme
Zaradi odsotnosti lastnika je nadzor nad psom nevarne pasme prevzel lastnikov mladoletni brat. S tem je na njuno mater - tožnika - prešla odgovornost, da bo nadzor nad psom opravljen učinkovito. To vključuje tudi skrb za to, da bi bil pes zanesljivo prikljenjen ali da bi bilo sicer poskrbljeno, da ne bi mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici. Ko je pes v času toženkine ponovne odsotnosti pobegnil njenemu mladoletnemu sinu, je to vsekakor treba pripisati njeni premajhni skrbnosti glede tega, kako je poskrbljeno za nadzor nad psom. V tem je toženkina krivda, s čimer je podana njena odškodninska odgovornost po 4. odst. 165. čl. ZOR za njenega mladoletnega sina M., ki je zanemaril potrebno nadzorstvo v smislu par. 1320 ODZ.
Odgovornost za nadzor nad psom je prešla nanjo od časa, ko je po vrnitvi z dopusta spoznala nastali položaj, da je namreč pes nevarne pasme ostal brez nadzora lastnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20476
URS člen 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 17, 17/2, 18, 18/1.KZ člen 218.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje
Pravica obdolženca v kazenskem postopku ne pomeni, da je sodišče dolžno sprejeti vsak dokazni predlog in izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, temveč narekuje, da sodišče uravnoteženo in nepristransko, na predlog strank ali po uradni dolžnosti, skrbi za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
Kaznivo dejanje izsiljevanja je tako imenovano osebno kaznivo dejanje, ker je uporaba sile ali resne grožnje naperjena proti osebni integriteti določene osebe. Pri takih kaznivih dejanjih pa konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja načeloma ne pride v poštev.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.ZKP člen 560, 560/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
V opisu dejanja, da je obsojenec le kritiziral ravnanje, da ljudi v Kočevju na silo združujejo v zadruge, ni vsebovan poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, kar je bil konstitutivni znak kaznivega dejanja po 9.čl. ZKLD.
vsebina oporoke - razlaga oporoke - oporočiteljev pravi namen
Temeljna dejanska ugotovitev izpodbijane sodbe je, da se je zapustnica v sporni listini zmotila pri navedbi parcelne številke zemljišča, od katerega je s to oporočno listino volila tožnikoma del v izmeri 1000 m2. Revizija si zato brez podlage v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe za izhodišče materialnopravne graje jemlje trditev, da je zapustnica po zapisu sporne oporočne listine odsvojila predmet volila, namreč parcelo, ki je v listini zapisana, in seveda ne parcelo, katere del je bil po ugotovljeni njeni resnični volji predmet volila in katere lastnica je bila tudi še ob smrti.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe
Revizijsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti le na pravilno uporabo materialnega prava. Ko tožnik s tožbo izpodbija procesno odločitev upravnega organa, do uporabe materialnega prava pri odločanju ni prišlo.
Zvonjenje osemletne deklice, pa čeprav bi bilo objestno in nagajivo, ni pravnoodločilna okoliščina, ki bi bila lahko podlaga za soprispevek k nastali škodi in s tem delno razbremenitev toženca njegove krivdne odgovornosti.
Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.ZKP člen 416.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka
Sklep z dne 1.2.1946, zoper katerega je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, je bil izdan na podlagi dopisa okrajnega ljudskega odbora, po katerem je obsojenec A.P., ki je bil za kazniva dejanja po čl. 106, 125, 127 in 128 KZ/51 sicer obsojen šele 1954, spadal med osebe, ki jih našteva 28.čl. ZKIK. Navedeni sklep o zaplembi premoženja je torej pomenil le izvršitev priglasitve Okrajnega ljudskega odbora v K. z dne 22.11.1945, saj je bilo po določilu 28.čl. ZKIK sodiščem ob izrekanju konfiskacije med drugim prepovedano spuščati se v vprašanje, ali je posamezna oseba res zagrešila kakšno kaznivo dejanje. Upravna odločba - priglasitev okrajnega ljudskega odbora je tako v vseh primerih, ko ni temeljila na kazenski sodbi, po svoji vsebini nadomestila kazensko sodbo. Zoper navedeni sklep o zaplembi premoženja zato zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, je pa v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča opr.št. U-I-249/96-14 z dne 12.3.1998 mogoče zahtevati v postopku obnove po 416.čl. ZKP spremembo priglasitve okrajnega ljudskega odbora, ki ne temelji na kazenski sodbi.
dedovanje na podlagi zakona - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja
Tožnica še v reviziji priznava, da ves čas nista živela skupaj in pojasnjuje zadržke, njuno skupno preživljanje počitnic in vikendov pa je bilo le občasno in ne zadošča za ugotovitev, da je šlo med njima za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. V L. sta živela ločeno, imela sta vsak svoje gospodinjstvo in ekonomske skupnosti tožnica ne izkazuje, pa tudi sosedi pokojnega, ki so tožnico sicer poznali, je niso šteli za njegovo ženo.
SZ člen 58, 59. ZSR člen 1, 1/2, 19, 19/1, 58, 58/1.
prenehanje stanovanjskega razmerja - trajna neuporaba stanovanja - izguba stanovanjske pravice - podstanovalska razmerja - nezakonita uporaba stanovanja
Ključno vprašanje v tem postopku je, ali je N. F. prenehalo stanovanjsko razmerje na spornem stanovanju in v posledici tega še podnajemniška pogodba med F. in toženko. Sodišči prve in druge stopnje sta pri tem izhajali iz ugotovitve, da v času od vselitve toženke v stanovanje 5.10.1991 do uveljavitve Stanovanjskega zakona 11.10.1991 (pravilno 19.10.1991, Ur.l. RS, št. 18/91-I, 21/94 in 23/96, SZ) še ni poteklo šest mesecev, da bi lahko po takratnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84, ZSR), stanovanjsko razmerje prenehalo zaradi neuporabe (58. člen ZSR). Pri tej presoji pa sta sodišči izhajali iz napačne razlage materialnega prava, torej 58. člena ZSR in pomena zakonske določitve šestmesečnega roka neuporabe stanovanja. Po preteku tega roka ni bilo več potrebno dokazovati namena trajnega prenehanja uporabe stanovanja (domneva iz 1. odst. 19. člena ZSR). Kadar pa so bile okoliščine take, da je namen trajnega prenehanja uporabe stanovanja bil jasno izkazan, je veljalo, da je imetnik stanovanjske pravice trajno prenehal uporabljati stanovanje že ob izselitvi. To je bilo potrebno posebej ugotoviti in v takem primeru je lahko stanovanjska pravica prenehala seveda prej kot po poteku šestih mesecev.
ZTLR člen 20, 33. ZAKON O ZEMLJIŠKIH KNJIGAH paragraf 68, 69, 70, 71.ZZK člen 5.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dedovanje - pravni posel - - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - stvarnopravni učinki vpisa - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Po določilu 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91) se pridobi lastninska pravica po samem zakonu, na podlagi pravnega posla, z dedovanjem in z odločbo državnega organa. Prvotožena stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi sodne odločbe v zapuščinskem postopku in se na tej podlagi vpisala v zemljiško knjigo. Zato ji ni mogoče očitati slabe vere, zlasti še, ker tožnik od prejema sklepa o dedovanju v januarju 1986, do prodaje sporne parcele drugotoženemu v januarju 1991, proti prvotoženi stranki ni vložil tožbe na ugotovitev njegove lastninske pravice in na izbris zemljiškoknjižnega vpisa prvotožene stranke ter ni predlagal zaznambe spora v zemljiški knjigi (paragrafi 68 do 71 pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah z dne 1.6.1930). Drugotoženi je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla in je po določilu 33. člena ZTLR postal stvarnopravni lastnik sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da ni vedel za tožnikovo pogodbo in se je zanesel na zemljiškoknjižno stanje, je sporno parcelo kupil v dobri veri, da je prvotožena stranka lastnica. Že po starih zemljiškopravnih pravilih je veljalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo (po že navedenih paragrafih pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah, saj pa po četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK, Ur.l. RS št. 33/95), ki je varovalo tiste, ki so se zanesli na njene podatke in je določalo, da dobroverni kupci ne morejo trpeti škodljivih posledic.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje
Za spremembo dejanskega stanja, povsem izrečno oprto na izvedensko mnenje (torej enega izmed dokazov, ki niso bili le listinski dokazi iz 2. točke 373. člena ZPP!), sodišče druge stopnje ni imelo pooblastila, ker ni opravilo obravnave (2. odstavek 362. člena ZPP).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9, 9/1, 18. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcem po storitvi kaznivega dejanja - sovražna propaganda
V očitku neprijave prejema pisma od "odmetnika" F.A. niso podani znaki kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD, ker so bila po navedenem določilu inkriminirana le aktivna ravnanja storilcev za dosego posledic, navedenih v 14.tč. 3.čl.ZKLD. Tako ravnanje storilca pa je moralo glede subjektivnega znaka vsebovati tudi elemente iz 2.čl. ZKLD, torej da je šlo za nudenje pomoči storilcem, katerih cilj je bil, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne.
Določba 1.odst. 9.čl. ZKLD je bila blažja od določbe 15.čl. (UVS), saj je bilo kaznivo dejanje po 1.odst. 9.čl. ZKLD storjeno le s propagando ali agitacijo, ki sta vsebovali poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve. V pripovedovanju vicev, čeprav sovražne vsebine, ki naj bi s poudarjanjem prednosti zahodne demokracije pred demokracijo vzhodnih držav, pa niso podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 9.čl. ZKLD, prav tako pa tudi ne znaki kaznivega dejanja po 15.čl. UVS.
razmerja med razvezanima zakoncema - vrnitev darila po razvezi zakonske zveze
Kadar je sicer stavbno zemljišče darovano zakoncu, zaradi gradbe na zemljišču prešlo v novo stvar, določbe 84. čl. ZZZDR o vrnitvi nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze ni mogoče uporabiti. Darovalka lahko ob ugotavljanju deležev na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR) vrednost zemljišča uveljavlja kot svoj vložek.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS03831
ZOR člen 178, 178/4, 200, 203. ZUKZ člen 28.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - denarna odškodnina - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil - povzročitev škode - valorizacija zavarovalne vsote - pravo, ki ga je treba uporabiti - zavarovalna vsota - zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri tuji zavarovalnici - nepogodbena odškodninska odgovornost po 28. členu ZUKZ - negmotna (katastrofalna) škoda
V nesreči dveh vozil poškodovani potnik, ki je bil v enem od njiju, lahko toži za odškodnino samo imetnika enega ne glede na morebitno krivdo obeh (178/4 ZOR).
Tuja zavarovalnica mora ob ugovoru zavarovane osebe navesti zavarovalno vsoto, do katere je sklenila zavarovanje s svojim zavarovancem. Če tega ne stori, zanjo ne velja slovenski limit.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo pri katastrofalni škodi (tetraplegija).
revizija - dovoljenost revizije - premoženjskopravna narava stanovanjskih sporov po SZ - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 - v nadaljevanju SZ) imajo stanovanjski spori za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki so premoženjskopravne narave. V tožbi, ki je bila vložena dne 14.9.1996, uveljavljeni zahtevek na izpraznitev in izročitev trosobnega stanovanja v A., N. je zato premoženjskopravne narave.
negmotna škoda - denarna odškodnina - valorizacija akontacije odškodnine
Končno je pravilna tudi odločitev v delu, s katero je bila valorizirana prvi tožnici izplačana akontacija za čas od plačila (novembra 1994) do dneva razsodbe na sodišču prve stopnje (15.1.1996). Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se odmerja na dan zadnje obravnave ter zato tečejo zamudne obresti od take odškodnine šele od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Zato v primeru, kadar je med strankama spor o taki škodi, ni mogoče govoriti o toženčevi zamudi pred trenutkom sodne odločitve kot meni tožnica in na čemer gradi svoj ugovor zoper opravljeno valorizacijo akontacije. Ker se torej odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po razmerah na dan zadnje obravnave, je materialnopravno pravilno postopano, ko se je pred odmero odškodnine časovno odmaknjeno izplačilo akontacije valoriziralo na vrednost v času odločanja. Zato tožničina revizija ni utemeljena niti v tej smeri.
ZOR člen 162, 200, 200/1. ZPP (1977) člen 7, 8, 12, 12/3.
negmotna škoda - denarna odškodnina - krivdna odgovornost - dovoljena samopomoč - načelo proste presoje dokazov - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo pri odločanju v pravdnem postopku
Sprejeti zaključek o izključni odgovornosti toženca ima po presoji revizijskega sodišča podlago v ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano. Po teh ugotovitvah je toženec prišel na tožničino dvorišče in na silo poskušal odpeljati sporne smrekove hlode, pri čemer je tožnico, ki je nasprotovala toženčevemu ravnanju s sekiro v roki, po odvzemu sekire porinil proti hlodom, zaradi česar se je poškodovala. V skladu s takimi ugotovitvami je po presoji revizijskega sodišča tudi pravni zaključek sodišč nižjih stopenj, da toženec v spornem primeru ni ravnal v okviru dovoljene samopomoči po 162. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Samopomoč je lahko le obrambno dejanje, medtem ko pomeni toženčevo ravnanje samovoljno in nasilno uveljavljanje določenih pravic nasproti tožnici, čemur se je ta upirala. Sodišče druge stopnje pravilno zaključuje, da je kvečjemu tožnica ravnala v samopomoči.
DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS03826
ZZZDR člen 51, 51/2.SZ člen 117, 117/1.ZNP člen 118, 118/3, 130.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - postopek za delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - posebno premoženje zakonca - privatizacija stanovanj
Čim je bil med (ne)pravdnima strankama spor o obsegu skupnega premoženja, je bila napotitev stranke na pravdo nujna (130. člen v zvezi s tretjim odstavkom 118. člena zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Izbira oblike pravnega varstva (zahtevka) in tožbene podlage pa je ostala na pravdo napoteni stranki.